Vabilo

Vljudno Vas vabimo na

prireditev

SPOZNAVAMO FINSKO,

ki se bo v okviru projekta Evropska vas odvijala

v avli Osnovne šole Dobrova ,

v petek, 13. aprila 2012 ob 17.00.

Lepo vabljeni tudi k ogledu razstave.

ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovačič

 

 

 

DVE KNJIŽNI ČAJANKI ( 26.1. in 27.1.2012)

V četrtek, 26.1. in petek 27. 1. 2012 smo starše učencev od 1. do 3. razreda povabili na že tradicionalno knjižno čajanko. Starši so bili v knjižnici, kjer so se seznanili z novejšimi kvalitetnimi otroškimi knjigami ter ob čaju in piškotih govorili o branju.

Otroci so medtem imeli svojo čajanko z učiteljico Barbaro Burjak. Poslušali so pravljico, ustvarjali, nato pa svoje starše razveselili z igrico Zajček in repa. Oba večera sta minila v sproščenem vzdušju, veseli pa smo bili, da se je vabilu na knjižno čajanko odzvalo toliko staršev in otrok. Med obiskovalci je bilo namreč 29 staršev in 35 otrok.

Seznam predstavljenih knjig

Finska

Finska leži na severovzhodu Evrope. Meji na Švedsko, Norveško in Rusijo, preko Finskega zaliva pa meji tudi na Estonijo. Njeno uradno ime je Republika Finska. Predsednica Finske je Tarja Halonen, premier pa Jyrki Katainen. Je 6. največja država v Evropi, ter ima površino 337.030 km2. Na Finskem živi 5,2 milijona ljudi. Imajo dva uradna jezika: finščino in švedščino (švedščino govori le 6% ljudi v državi). Glavno mesto so Helsinki. Valuta na Finskem je evro. Finska je članica Evropske unije od leta 1995. Finska zastava je sestavljena iz bele in modre barve (moder križ, belo ozadje). Modra barva predstavlja jezera, bela barva pa sneg.

Fince poznamo kot dobre hokejiste in smučarske skakalce. Najbolj znani smučarski skakalci so: Janne Ahonen Janne Happonen, Matti Hautamäki. Zelo znan je tudi voznik formule 1 Kimi Räikkönen. Imajo zelo dobro hokejsko reprezentanco.

Finska je v tujih državah znana po glasbi. Glasba je na Finskem zelo pomembna. Najbolj znan finski skladatelj je Jean Sibelius. Imajo še veliko drugih znanih glasbenikov in skladateljev. Leta 2006 so Lordi s skladbo Hard Rock Hallelujah zmagali na izboru za pesem Evrovizije. Finska slovi večinoma po rock in metal glasbi.

Na Finskem si turisti zelo radi ogledajo jezera, ki jih je na Finskem približno 190.000, od tega jih ima približno 55.000 premer več kot 200 km. V Helsinkih so za turiste najbolj znamenite točke npr. katedrala, Sibeliusov park, botanični vrt Kaisaniemi, skalna cerkev Temppeliauklon Kirkko…

Finci so eni izmed najbolj rednih bralcev na svetu. Imajo zelo veliko stopnjo obiskov knjižnic in veliko knjigarn. Najbolj znani finski ep je Kalevala,ki je prevedena v kar 45 različnih jezikov. To je daljša epska pesnitev, ki govori o božanstvih, bojevnikih in starodavnih pošastih. V tem epu je zbranih veliko pesmi, ki so zelo stare (1000 do 2000 let). Glavni zbiralec ljudskih pesmi na Finskem je bil Elias Lönnrot. V slovenščino je prevedenih precej otroških knjig, med njimi so znane knjige  Mauri Kunnas: Božiček, Dvanajst daril za Božička, Tove Jansson: Čarodejev klobuk , Zima v Mumindolu, Poletna knjiga ter Finske pravljice. Odrasli poznajo predvsem  knjige, ki jih je napisal Arto Paaslina (Tuleči mlinar, Dedu za petami, Rešitelj Surunen…)

Finska prehrana je mešanica treh kuhinj (skandinavska, evropska in ruska). Večina finske hrane je sestavljena iz rib (predvsem losos in kaviar) in jelenjega mesa. Ena njihovih tradicionalnih jedi je pita z ribjim ali svinjskim mesom. Zelo zanimiva in nenavadna jed je Mämmi, ki je hkrati tudi velikonočna jed. Poznajo in strežejo jo že iz 13. stoletja. Njihove ostale jedi so še npr. ribja juha a la Kain, ragu severnega jelena, polnjen losos s sirom in zelišči… Danes, v moderni finski kuhinji so jedi lažje, porcije manjše ter vsebujejo veliko vrst zelenjave.

Vir:

Finska [online]. [citirano 3.1.2012]. Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Finska

napisal David Rozman

Finsko so naši učenci razsikovali pri različnih predmetih:

Predstavitev Finske – Tim Poštuvan

Finska glasba – Živa Sečnik, Agnes Pečan


Praznični december v šolski knjižnici

V decembru je v naši knjižnici drugače kot običajno. Ugasnemo luči, prižgemo dišeče svečke in prisluhnemo zimskim pravljicam. Da je vse drugače kot ponavadi, pa poskrbimo še tako, da zamenjamo knjižničarko z dekleti, med katerimi se bo morda katera še odločila, da to postane. Torej, dekleta, ki obiskujejo knjižničarski krožek, postanejo pravljičarke, ki otroke iz podaljšanega bivanja razveseljujejo z zimskimi pravljicami.

Kulturno-tehnični dan za sedmošolce

V petek, 18. novembra 2011 smo imeli sedmošolci kulturno – tehnični dan. Najprej smo obiskali knjižnico Prežihov Voranc na Viču, nato pa Center za civilno zaščito in reševanje na Igu. Knjižnico smo obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo, ki poteka po celi Sloveniji z namenom spodbujanja kvalitetnega branja in obiskovanja knjižnic. Knjižničarka je najprej predstavila knjižnico in dejavnosti, ki se odvijajo v njej, spregovorila je o tem, kako so se razvijale knjižnice, katere vrste knjižnic poznamo… Ogledali smo si tudi posnetek s predstavitvijo knjige Dese Muck , Blazno resno o šoli. To knjigo smo nato vsi sedmošolci tudi prejeli. Na obisk knjižnice na Viču smo se pripravili že na šoli, ko nam je šolska knjižničarka predstavila Cobisss, s pomočjo katerega lahko preverimo, ali je določeno gradivo v knjižnici na razpolago.

Nato smo se odpravili na Ig, kjer smo si ogledali Center za civilno zaščito in reševanje. Izvedeli smo, kako se tam usposabljajo gasilci. Povedali so nam, kaj moramo storiti v primeru nesreče. Pomembno je, da ohraniš mirno kri in pomagaš sebi in drugim. Ko pokličeš gasilce, jim moraš povedati: kakšna pomoč je potrebna, kje in kdaj ter kakšna nesreča se je zgodila, kdo kliče, ter koliko je poškodovanih. Po končanem predavanju smo si šli ogledat poligon, kjer vadijo in se usposabljajo za gasilce. Potem smo odšli do gasilskih avtomobilov in se po 3  z  gasilskim dvigalom-nekakšno premično lestvijo dvigovali 24 metrov visoko. Po končanem tehnično-kulturnem dnevu smo se z avtobusom odpeljali domov. To je bil poučen in zanimiv dan. Še posebno zabavno je bilo, ko smo se peljali z dvižno lestvijo.

Klara Širca

Oktober – mesec šolskih knjižnic

V oktobru se je v knjižnici odvijalo kar nekaj dejavnosti. Z navdušenjem so jo začeli obiskovati naši prvošolčki, ki so si ob prvem obisku naredili čisto svoje izkaznice in naslednjič že izposodili knjigo. Knjižnico bodo obiskovali ob torkih med podaljšanim bivanjem. Z veseljem so odnesli tudi knjižni cekar, ki bo odslej potoval med njihovimi družinami.

V knjižnico so bili v tednu otroka povabljeni naši šestošolci, ki so se seznanili z ureditvijo knjižnice, spoznali so način postavitve poučnega gradiva in se preizkusili v iskanju različnih informacij . Šlo jim je zelo dobro, izkazali pa so se tudi s pesmicami, ugankami in rebusi, ki so jih napisali na temo knjige in knjižnice.

Ob 22. oktobru, prazniku Čebelice, so bili k nam povabljeni tudi drugo in tretješolci. Praznik Čebelice smo tokrat posvetili Kristini Brenkovi, ki bi letos praznovala 100. rojstni dan. Zato so se učenci najprej seznanili z njenim delom, nato pa reševali knjižno uganko. Med reševalci smo izžrebali nagrajenca, Naceta Koprivca iz 3.b razreda. Da nagrade ne bi prejel en sam, pa je poskrbel knjižničarski krožek. Dekleta so za prav vsakega drugo in tretješolca naredile knjižno kazalko, ki jih bo vabila k branju in lepemu ravnanju s knjigami.Če bi o prazniku Čebelice radi izvedeli kaj več, pa si poglejte spodnjo povezavo. http://www.mladinska.com/praznik_cebelice

Posebna vzpodbuda za branje pa je Noč v knjižnici, ki se je bo letos spomladi udeležilo nekaj naših drugo in tretješolcev, ki se bodo še posebej izkazali pri branju. To je pri nas postala že kar tradicija in prepričani smo, da se bomo tudi letos imeli super. Zato, dragi otroci, le knjige v roke in pridno berite.

Učbeniški sklad 2011/12

Seznam učbenikov, del. zvezkov, šolskih potrebščin 2011-12

Učbeniški sklad učencem omogoča možnost izposoje učbenikov za redni pouk. Ministrstvo za šolstvo tudi letos omogoča brezplačno izposojo učbenikov, starši morajo le oddati izpolnjene naročilnice. Učenci na šoli prejmejo seznam učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin ter naročilnice za sklad. Izpolnjene naročilnice do dogovorjenega roka – 6.6.2011 vrnejo razredniku, učbenike pa prejmejo junija ali prvi dan pouka v septembru. Ob koncu šolskega leta učenci nepoškodovane učbenike vrnejo v knjižnico.

Delovne zvezke in ostalo gradivo za pouk (učenci, ki ne koristijo učbeniškega sklada, tudi učbenike) lahko starši kupijo v katerikoli knjigarni, če želijo, pa lahko izpolnijo naročilnico knjigarne, ki jo ponuja šola. O izbiri knjigarne odloča svet staršev.

Noč v knjižnici 2011

Fotografije: Noč v knjižnici

13.maj je bil za nekatere naše učence prav poseben dan. Pa ne zato, ker je bil to petek 13., ampak zato, ker so lahko doživeli nekaj, kar se ne zgodi prav pogosto – prespali so v knjižnici. Našo Noč v knjižnici smo sicer načrtovali že veliko prej, ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu otroških knjig, vendar je vedno prišlo kaj vmes in tako smo dan knjig praznovali z več kot enomesečno zamudo. Pa nam je vendarle uspelo.

Na našo že 3. Noč v knjižnici smo tokrat povabili učence 2. in 3. razredov, ki obiskujejo dramski krožek ter krožek ustvarjalne delavnice. Zbrali smo se ob 19.30 in večer začeli s čim drugim kot branjem. Nato pa smo počeli še marsikaj zanimivega: igrali družabne igre, pekli palačinke, se sladkali… Kar dolgo je trajalo, preden so se potem vse očke zaprle. Še dobro, da nam je ob tem pomagala knjiga pravljic Za devetimi gorami, ki smo jo kar temeljito predelali. O tem, kako lepo smo se imeli, prav gotovo največ povedo vtisi otrok:

Zelo mi je bilo všeč, ker smo spali med knjigami. Všeč so mi bile knjige, ki smo jih brali in to, da smo šli pozno spat. Slastne so bile palačinke, ki smo jih jedli za večerjo. Manca Marinko, 2.b

Naša ljuba knjižničarka Zvonka je napovedala, da bomo enkrat prespali v knjižnici. Dolgo sem pričakovala ta dogodek. Babici sem naročila, naj mi pripravi princes-krofe. V knjižnico sem prišla z zamudo, saj sem imela naporen nastop v glasbeni šoli. Učiteljica Barbara mi je z nasmehom odklenila šolo. Ko sem vstopila v knjižnico, me je razveselilo vzdušje med otroki. Na mizi so nas čakale slastne palačinke naše knjižničarke Zvonke, ki so me spominjale na babičine. Začutila sem, da bom to noč preživela zelo lepo. Na mizi je bilo veliko jedi. Skoraj vse smo pojedli. Še bolj „lačni“ smo bili igre in branja. Po večerji smo se igrali, nato pa si je vsak izbral knjigo in jo bral. Izbrala sem knjigo Anica in skrivnostna maska avtorice Dese Muck. Najbolj mi je bilo všeč, da sta nam učiteljici Zvonka in Barbara do ranih ur brali pravljice. Brali sta nam o princesi s steklene gore, o treh zlatih hruškah in še marsikaj. Pravljice so bile čarobne, kot je bila tista nepozabna noč v knjižnici. Ta noč mi bo za vedno ostala v spominu. Anja Šerbec, 3.b

Ko smo prišli, smo brali knjige. Zaspal sem zelo pozno in igral sem monopoli. Aljoša Nitić, 2.a

Najbolj mi je bilo všeč, da sta nam Zvonka in Barbara brali pravljice, pa palačinke so bile dobre. Ni pa bilo v redu, da smo spali samo eno noč. Eva Potrebuješ, 2.a

V knjižnici je bila dobra zabava, saj nisem mislil, da bi nam kdo lahko tako dolgo bral pravljice. Bilo je tudi fino, ker smo jedli dobre jedi, med najbolj priljubljenimi so bile princeske in obloženi kruhki. Všeč mi je bilo igranje družabnih iger ter listanje knjig, zlasti Guinessove knjige rekordov. Preizkusil sem, kako se spi v spalni vreči. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za higieno, zlasti umivanje zob pred spanjem. Spremljali sta nas učiteljica Barbara in knjižničarka Zvonka. Pripeljali sta tudi svoje otroke in skupaj smo se vsi zabavali. Matevž Kastelic, 2.b

Bilo je super. Všeč mi je bilo branje, igranje, pa tudi hrana je bila odlična. Super je bilo, ker smo bili lahko tako dolgo pokonci. Nina Robar, 2.a

Zelo mi je bilo všeč. Spali smo med policami in igrali smo se bolnico. Monika in Kaja sta bili veterinarki, jaz pa zdravnica. Klemen, Neli in Nina so bili bolni. Jaz sem jih odpeljala na urgenco slikat. Manca Dolinar, 2.a

Všeč mi je bilo, ker sem lahko bila dolgo pokonci. Všeč mi je bilo, ko smo jedli palačinke in ker smo lahko prinesli vsak svojo sladkarijo. Lepo je bilo, ko smo poslušali pravljice. Nika Plevnik, 2.b

 

Najbolj mi je bilo všeč, ko je knjižničarka Zvonka brala knjigo. Lepo je bilo, ko smo spali na mehkih blazinah. Zarja Sušnik, 2.b

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pekli palačinke in jedli piškote. Fino je bilo, ker smo bili dolgo pokonci, čeprav smo zjutraj zgodaj vstali. Ko smo prišli, mi je bilo lepo igrati družabne igre. Tajda Logar, 2.b

Šli smo pozno spat in poslušali dobre pravljice. Super je bilo spanje na blazinah. Neli Schwarzmann, 2.b

 

 

 

 

Zaključna prireditev v Ljubljani

Evropska vas v Ljubljani

Letos smo se že tretjič udeležili prireditve Evropska vas, ki je potekala v torek 10.5.2011 na Hribarjevem nabrežju v Ljubljani. Prireditev poteka vsako leto v vseh večjih slovenskih mestih, kjer šole in vrtci predstavljajo države članice Evropske unije. Cilj projekta Evropska vas je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, sprejemanje drugačnosti, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav članic Evropske unije ter se ob vsem tem bolj zavedati tudi lastne kulturne identitete.

Tokrat smo kot šola predstavili Luxemburg. Na stojnici smo imeli najrazličnejše slike in izdelke učencev naše šole, ki so se dolge mesece trudili in raziskovali Luksemburg z različnih področij. Vendar pa naša stojnica ni bila edina, ki je pritegovala pozornost mimoidočih. Poleg nas so bile še številne osnovne šole in celo vrtec. Obiskovalci so si lahko ogledali zgodovino držav Evropske unije, njihove geografske in etnične značilnosti, kulturo, običaje, narodne noše, glasbo in kulinariko (stojnice so se namreč kar šibile pod dobrotami, ki so jih pripravili učenci).

Poleg predstavitve držav na stojnicah so udeleženci pripravili tudi kulturni program. Učenci so se predstavili s petjem, plesom, igranjem na inštrumente, dramskimi prizori… Na različne načine so gledalcem približali 27 evropskih držav. Na prireditvi so s plesom zablestele tudi naše „miške“ iz 3. razreda ter pevski zbor učencev prve triade, ki je v luksemburščini zapel pesmico Un der atert.

Med prireditvijo smo se lahko preizkusili v raznih nagradnih vprašanjih, uživali v programu in izmenjali nekaj besed z ostalimi udeleženci. Moje mnenje je, da je prireditev odlično uspela, bilo je zabavno in hkrati zanimivo, pa tudi sonca ni manjkalo. Za prijetno vzdušje na naši stojnici smo skrbeli učenci 8. in 9. razredov, knjižničarka Zvonka Španger in učiteljica Maša Leskovar. Prireditev se je zaključila okoli 15. ure.

Karolina Medja. 9.b

Predstavitev naše stojnice si lahko ogledate na spodnji povezavi:

http://www.rtvslo.si/mojvideo/avdiovideo/evropska-vas-2011-luxemburg/20307/

 

VABILO

Vabimo vas na zaključno prireditev Evropska vas, ki bo v torek, 10. maja 2011 na Hribarjevem nabrežju v Ljubljani (blizu picerije Ljubljanski dvor) . 20 šol in 1 vrtec iz Ljubljane in okolice bo na stojnicah predstavilo države Evropske unije, vsaka šola pa se bo predstavila tudi s programom. Ker je letos leto prostovoljstva, bomo na stojnicah delili nekatere izdelke, tipične za posamezne države.   Prostovoljne prispevke bomo namenili društvu Rdeči noski.

Naša šola bo Luksemburg predstavila z mlajšim pevskim zborom, ki bo zapel luksemburško pesmico Un der atert, tretješolke pa bodo zaplesale miškin ples.  Lepo povabljeni!

 

PROGRAM ZAKLJUČNE PRIREDITVE:

OTVORITVENI DEL:

  • Slovenska in evropska himna (zbori OŠ Dravlje, OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ Franca Rozmana – Staneta, OŠ Karla Destovnika – Kajuha, OŠ Kolezija, OŠ Polje, OŠ Vide Pregarc, OŠ Preska)
  • Pozdrav in kratka predstavitev projekta
  • Gostje:

– veleposlanik Grčije, njegova ekscelenca, g.  Dionyssios Coundoureas

– župan MOL, g. Zoran Janković

– Maja Rakun Beber, regijska koordinatorica projekta in

– predstavnica društva Rdeči noski, ga. Ana Lavrinc

 

PREDSTAVITEV DRŽAV EVROPSKE UNIJE:

1. SLOVENIJA – OŠ Bežigrad (predvidoma ob 10.30)

2. ŠVEDSKA – OŠ Ledina (predvidoma ob 10.40)

3. FRANCIJA – OŠ Sostro (predvidoma ob 10.45)

4. GRČIJA – OŠ Naklo (predvidoma ob 10.55)

5. PORTUGALSKA – VVZ dr. Franceta Prešerna (predvidoma ob 11.00)

6. LATVIJA – VVZ dr. Franceta Prešerna (predvidoma ob 11.05)

7. ESTONIJA – OŠ Dravlje (predvidoma ob 11.10)

8. DANSKA – OŠ Bežigrad (predvidoma ob 11.20)

9. SLOVAŠKA – OŠ Sostro (predvidoma ob 11.25)

10. IRSKA – OŠ Naklo (predvidoma ob 11.35)

11. FINSKA – OŠ Alojzija Šuštarja (predvidoma ob 11.40)

12. POLJSKA – OŠ Franca Rozmana – Staneta (predvidoma ob 11.45)

13. BOLGARIJA – OŠ Franca Rozmana – Staneta (predvidoma ob 11.55)

14. AVSTRIJA – OŠ Karla Destovnika – Kajuha (predvidoma ob 12.05)

15. NIZOZEMSKA – OŠ Kolezija (predvidoma ob 12.10)

16. ČEŠKA – OŠ Vide Pregarc (predvidoma ob 12.15)

17. MALTA – OŠ Polje (predvidoma ob 12.20)

18. ITALIJA – OŠ Preska (predvidoma o 12.25)

19. CIPER – OŠ dr. Ivana Cankarja, Vrhnika (predvidoma ob 12.30)

20. BELGIJA – OŠ Kašelj (predvidoma ob 12.35)

21. VELIKA BRITANIJA – OŠ Mirana Jarca (predvidoma ob 12.40)

22. MADŽARSKA – OŠ Jožeta Moškriča (predvidoma ob 12.45)

23. ŠPANIJA – OŠ Jožeta Moškriča (predvidoma ob 12.50)

24. LITVA – OŠ Spodnja Šiška (predvidoma ob 12. 55)

25. ROMUNIJA – OŠ Milana Šuštaršiča (predvidoma ob 13.00)

26. NEMČIJA – OŠ Majde Vrhovnik (predvidoma ob 13.10)

27. LUKSEMBURG – OŠ Dobrova (predvidoma ob 13.20)

 

 

Kako smo raziskovali Luksemburg?

Letošnji projekt Evropska vas je za nas predstavljal kar nekoliko večji izziv, saj nas je čakalo raziskovanje zelo majhne države. Zlasti pri pripravi programa za prireditev smo imeli nekoliko bolj zahtevno nalogo kot prejšnja leta. Pa vendar smo, tako kot vsako leto znova, ugotovili, da je država, ki nam je bila dodeljena, lepa in zanimiva.

Z Luksemburgom smo se ukvarjali že med šolskim letom. Učenci prvih, četrtih in petih razredov so ustvarjali keramične ptičke. Na velikonočno nedeljo namreč v Luksemburgu in Nospeltu organizirajo velik domač festival z imenom Emaischen. Takrat si zaljubljenci podarjajo majhne piskajoče keramične ptičke, narejene iz pečene gline, kot simbol ljubezni in plodnosti.

Drugošolci so se preizkusili v izdelovanju krožnikov in skodelic po modelu znanega luksemburškega podjetja Villeroy & Bosch, risali so zastavo, grb in narodno nošo, pri krožku ustvarjalne delavnice pa so v luksemburško zastavo pobarvali tudi keglje.

Zastave so na takšen in drugačen način ustvarjali tudi učenci tretjih razredov ter v oddelkih podaljšanega bivanja. Tudi nekateri starejši učenci so že med letom spoznavali Luksemburg. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so se izkazali umetniško nadarjeni učenci, ki so ustvarili prave mojstrovine – vedute mesta Luksemburg. Sedmošolci so se Luksemburgu podrobneje posvetili pri geografiji, kjer so predstavljali plakate, spoznali pa so ga tudi devetošolci pri izbirnem predmetu retorika.

Posebno pozornost smo tej državi namenili 15. aprila, ko je bil cel dan namenjen projektu Evropska vas. Pripravili smo prireditev, učenci pa so se udeležili tudi različnih delavnic. Prvošolčki so delali preste iz slanega testa in ptičke iz papirja, drugošolčki so se udeležili plesne delavnice ob luksemburški pesmici, ustvarjali pa so tudi priponke z luksemburškim grbom in zastavo ter Luksemburg spoznali preko knjige Evropejčki. Tretješolci so izdelovali puzzle in plakate, četrti razred se je posvetil izdelovanju keramičnih ptičkov in gradu, petošolci pa so brali slikanico luksemburškega avtorja Guya Helmingerja, izdelovali grad in plakate o Luksemburgu.

Učenci od 6. do 9. razreda so imeli možnost izbire med različnimi delavnicami, tako da si je vsak izbral dve. Izbirali so med kuhanjem (tipična luksemburška jed so preste), učenjem nemščine, ki je eden izmed luksemburških uradnih jezikov, dramatizirali so eno izmed luksemburških legend, izdelovali puzzle z znamenitostmi Luksemburga, intarzijo grba, udeležili so se lahko športne delavnice, izdelovali  mini vodnike o Luksemburgu in se preko posnetkov seznanili s tipičnimi značilnostmi te države, spoznali luksemburškega slikarja in ustvarjali po njegovih delih, pisali razna literarna besedila in ustvarjali kazalke ter izdelovali spletno anketo in powerpoint predstavitev.

Učencem smo poglavitne značilnosti Luksemburga predstavili tudi preko prireditve Spoznavamo Luksemburg. Celotna prireditev je bila zasnovana kot oddaja radia Luksemburg, ki je bil, mimogrede, prva komercialna radijska postaja v Evropi. Iz  stuidia (ki sta ga pripravili učiteljici Barbara Burjak in Antonija Bozovičar) sta se oglašala novinarja Matic Gabor in Nina Kostrevc, poročevalka s terena (Osnovne šole Dobrova) pa je bila Tjaša Tavčar.

Učenci so pod mentorstvom Jelice Mišić predstavili nekaj glasbenih točk, učiteljica Maša Leskovar je poskrbela za plesno točko učenk tretjega razreda, pod mentorstvom Mirjam Sečnik je dramski krožek uprizoril dve luksemburški legendi, Aleksandra Krajnović in Tadej Krek Zonta sta pod mentorstvom Zvonke Španger v angleščini predstavila pesem Time, ki jo je napisal luksemburški avtor Rene Kartheiser. Luksemburg smo spoznali tudi preko powerpoint predstavitve, ki sta jo pod mentorstvom Kristine Gruden Reya pripravila učenca Dragoslav Despot in Jan Rems. Za vezni tekst, glasbo in posnetke, ki jih je predvajal radio Luksemburg je poskrbela Zvonka Španger z „radijsko“ ekipo. Najbolj zabavno je bilo snemanje reklame za znano podjetje Villeroy & Bosch, ki so jo učenci sestavili in posneli sami. Seveda pa predstava ne bi tekla tako kot je, brez tonskih mojstrov Jonzija, Tomzija in Perota.

Prireditev smo ponovili kar trikrat: najprej učencem od 1. do 5. razreda, nato starejšim učencem, popoldne pa še staršem. Zelo smo bili veseli, ker nas je na prireditvi obiskal častni konzul velikega kraljestva Luksemburg, g. Jože Gašper Filiplič. Nad predstavitvijo Luksemburga je bil vidno zadovoljen, naše učence pa je spodbudil z besedami, da lahko vsak postane, kar si v življenju želi, če se za to le zares potrudi. Morda pa je katerega od učencev navdušil, da bi šel po njegovi poti.

 

1 2 3 4 5 6