Knjižna čajanka za starše

Zelo pomembno je, da starši otrokom berejo in tega se prav gotovo zavedajo starši prvošolčkov, ki so se dne 27.1.2010 udeležili knjižne čajanke. Na čaj in piškote (ki so jih spekla dekleta, ki obiskujejo knjižničarski krožek) smo jih povabili v šolsko knjižnico.

Knjižničarka jim je predstavila zajeten kup knjig, ki si po njenem mnenju zaslužijo posebno pozornost, bodisi zato, ker so to knjižne novosti, bodisi zato, ker so to nagrajene knjige ali preprosto, ker jih imajo otroci tako radi. Skupaj smo se pogovorili še o tem, kako in koliko beremo svojim otrokom ter prišli do skupne ugotovitve, da si je za to resnično vredno vzeti čas.

Seznam predstavljenih knjig

Pravljični december v knjižnici

V decembru je pri nas zadišalo po svečkah in seveda pravljicah. Učenci prvih in drugih razredov so bili povabljeni v knjižnico, kjer so najprej prisluhnili zimskim pesmicam, nato pa jim je knjižničarka povedala pravljico Rokavička.  Nato smo se preselili na „oder“ in učenci so pravljico o dedku, ki je izgubil rokavičko, v kateri so svoj dom našle živali, še zaigrali. Ob tem so se izkazali kot pravi igralci.

Kot pravljičarke pa so se izkazale tudi učenke knjižničarskega krožka, ki so učencem podaljšanega bivanja od 1. do 3. razreda v knjižnici prebirale božično novoletne pravljice. Branje odlično obvladajo, zato so jim mlajši učenci z veseljem prisluhnili.

Obisk knjižnega sejma v Ljubljani

V petek 27.11.09 smo se s knjižničarskim krožkom odpravile na knjižni sejem v Cankarjev dom v Ljubljano. Najprej smo se udeležile šolskega knjigosleda. Voditeljica nas je peljala do stojnic različnih založb (Miš, Mladinska knjiga …), na katerih so nam predstavili svojo ponudbo ter vsebino knjig, ki so primerne za našo starost.

Sejem so spremljale tudi razne prireditve in tako smo si ogledale tudi predstavo z naslovom Dnevnik Ane Frank. Vse se je dogajalo v času 2. svetovne vojne, ko se je židovska deklica Ana z očetom in materjo zatekla v skrivališče, kjer naj bi prebivali do konca vojne. Ana ga je imenovala Hotel Skrivališče. V tem času je Ana pisala v svoj dnevnik. V skrivališču je bil tudi deček s svojo družino, s katerim se najprej ni razumela, potem pa sta se zaljubila. O tem, kaj vse se je dogajalo v Hotelu Skrivališče in ali se zgodba konča srečno ali nesrečno, lahko izveste tudi v knjigi z istim naslovom.

Po predstavi smo imele nekaj prostega časa, ko smo si še same lahko ogledale sejem. Hodile smo od založbe do založbe, si ogledovale knjige ter jih nekaj tudi kupile. Videle smo knjige v različnih jezikih, razne slikanice, knjige za mladostnike ter odrasle. Kot sem opazila, so sedaj za mlade zelo popularne knjige Stephenie Meyer: Somrak, Mlada luna, Jutranja Zarja in Mrk. Seveda smo se ustavile tudi na stojnici z bonboni in se malo posladkale. Na prizorišču so se odvijale še razne prireditve in tako smo videle čarodeja, učenci so brali pesmi Barbare Gregorič Gorenc, odvijale so se debatne kavarne…

Vse smo na sejmu zelo uživale in že komaj čakamo na naslednjega.

Tjaša Tavčar, 8.a

Projekt Rastem s knjigo


knjiznica3V petek, 20. novembra  smo sedmošolci v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali  knjižnico Prežihov Voranc na Viču. V knjižnici nas je sprejela knjižničarka, ki nam je najprej spregovorila o pomenu branja ter nam dala misliti z besedami: »Branje je za dušo to, kar je za telo telovadba.«. Spregovorila nam je o tem, da knjižnica ni le „skladovnica knjig“, ampak tudi pomemben kulturni center, predstavila je prostore knjižnice, spregovorila o cobissu, ki smo ga spoznali že v šoli… 20. november je dan splošnih knjižnic in tako smo imeli tudi možnost, da smo se udeležili predstavitve Dliba- – nove digitalne knjižnice. Reševali smo učne liste, ki so se na nanašali na digitalno knjižnico, sodelovali v žrebanju za mamljive nagrade, za konec pa prejeli knjigo, ki jo je napisal Dušan Čater in nosi naslov Pojdi z mano. Slednjo so v okviru projekta prejeli vsi letošnji sedmošolci.

Barbara Petrovčič, 7.b

Prvošolčki prvič v knjižnici

V mesecu septembru je šolska knjižnica odprla  svoja vrata tudi prvošolčkom. Ob prvem obisku so si najprej ogledali knjižnico, nato poslušali pravljice iz knjige Kotiček na koncu sveta, potem pa izdelali čisto svoje izkaznice.

DSC01254DSC01260DSC01284

Prvošolčki knjižnico  pridno obiskujejo vsak teden skupaj z učiteljicami. 1.a razred prihaja v knjižnico ob ponedeljkih in petkih, 1.b pa ob torkih in petkih.

Splošno o projektu

V šolskem letu 2009/2010 se je naša šola drugič vključila v projekt Evropska vas. Cilj projekta je spoznavati države Evropske unije in s tem spodbujati razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav ter hkrati zavedanje lastne identitete. V mesecu maju ob dnevu Evrope po vseh večjih mestih potekajo prireditve, na katerih šole predstavijo države Evropske unije s programom in razstavljenimi izdelki.

Naša šola letos raziskuje Belgijo in Nizozemsko. Z obema državama se spoznavamo preko celega šolskega leta pri pouku, tako da ju spoznavamo z različnih področij (glasba, literatura, zemljepis, zgodovina, umetnost … ), večjo pozornost pa projektu namenjamo v mesecih aprilu in maju.

16. aprila 2010 bomo na šoli pripravili prireditev, na kateri bomo skušali na čimbolj zanimiv način predstaviti obe državi.  Učenci se bodo udeležili tudi raznih delavnic, na katerih bodo obe državi spoznavali s tistega področja, ki jih najbolj zanima.  Vse izdelke, ki bodo nastali na delavnicah ter  skozi celo šolsko leto, bomo predstavili tudi na razstavi.

7. maja 2010, ko bodo po vsej Sloveniji potekale prireditve, se bo nekaj naših učencev udeležilo prireditve v Ljubljani na Hribarjevem nabrežju. Sodelovali bomo z dvema točkama ter obe državi predstavili tudi z izdelki na dveh stojnicah.

Nizozemska

Pritisnite tukaj za poslušanje himne

Glavno mesto je Amsterdam. Zgrajeno je na vodi, kjer se ob kanalih ljudje vozijo s kolesom.

MLINI NA VETER

Na Nizozemskem mlini ne služijo le za mletje zrnja. Gradijo jih na nasipih med dvema vodnima površinama. Veter v krilih premika kolo na lopate, to pa s svojim gibanjem sčasoma izprazni prvo vodno površino v drugo. Ko je prazna, zgradijo nov nasip malo dlje od prvega, nanj postavijo mlin in znova začnejo. S takim načinom izsuševanja morja je Nizozemska osvojila več kot tretjino svojega ozemlja.

DEŽELA ROŽ

Med Nizozemci in tulipani že dolgo traja ljubezen. V 16. stol. je ladja iz Carigrada pripeljala prvo cvetje, nad katerim se je navdušila celotna dežela. V 17. stol. se je razvila prava pravcata tulipomanija. Cene čebulic so dosegle neverjetne vrednosti. Za eno samo čebulico redkega tulipana so bili pripravljeni dati oboroženo trgovsko ladjo. Danes gojijo na milijone tulipanov po vsej državi.

ZAJTRK

Nizozemci imajo ponavadi za zajtrk kuhano jajce, tanke rezine sira, čokoladni granulat ter žitne kosmiče. Le-teh otroci ne marajo preveč, vendar jih silijo, naj to vendarle pojejo, ker je zelo dobro za zdravje. Zelo radi pa imajo tudi slanike.

PESEM

AL IN EEN GROEN GROEN KNOLLE

Al in een groen groen knolle knolle land, daar zaten twe haasjes heel par mant.

De een die blies de fluite fluite fluit en dan der sloeg de trommel .

Toen kwam op eens een jager jagersman, en heeft er een geschoten, en dat heef naar men

Denken denken kan, de ander zeer verdroten.

Na zelenem repičnem polju sta živela nagajiva zajčka.

Eden je igral na flavto, drugi na tamburin.

Nenadoma pride lovec in enega ustreli.

Lahko si mislimo, kako žalosten je bil drugi zajček.

POEZIJA

Nočem več, nočem več!

Nočem več stegovati rok

In vedno odgovarjati:

Ja, gospa, ja, gospod!

Ne! Nikoli več v življenju!

Roke skrijem za hrbet

in ne rečem nič več.

Annie M. G. Schmidt

DRSANJE

Je naš najljubši šport. Na najbolj mrzel dan v letu se šola zapre in vsi otroci odidejo drsat po kanalih. Ko smo še čisto majhni, se učimo drsati tako, da se držimo za stol.

IZNAJDBA

Nizozemska družba Philips je iznašla zgoščenko.

DNEVNIK ANE FRANK

Ana Frank, judovska deklica, je živela v Amsterdamu na Nizozemskem. Med drugo svetovno vojno se je z družino skrivala pred nacisti, ampak nekega strašnega dne so jih ujeli. Preživel je samo njen oče. Objavil je njen dnevnik, ki ga je pisala med vojno. Poznamo ga pod naslovom Dnevnik Ane Frank.

NIZOZEMSKO-SLOVENSKI SLOVAR

DA ……………………………………………………….. JA

NE …………………………………………………….. NEE

PROSIM …………………………………. ALSTUBLIEFT

HVALA ………………………………………… DANK U

ŽIVJO ………………………………………… MORGEN

NASVIDENJE ………………………….. TOT ZIENS

ENA, DVE ………………………………. EEN, TWEE

TRI, ŠTIRI ……………………………….. DRIE, VIER

PET, ŠEST ………………………………….. VIJF, ZES

SEDEM, OSEM ……………………. ZEVEN, ACHT

DEVET, DESET …………………….. NEGEN, TIEN

ENAJST, DVANAJST …………….. ELF, TWAALF

MODRA …………………………………………. BLAUW

RDEČA …………………………………………….. ROOD

VIJOLIČNA …………………………………….. PAARS

ORANŽNA …………………………………….. ORANJE

ČRNA ……………………………………………… ZWART

ZELENA ………………………………………….. GROEN

BELA ……………………………………………………. WIT

RUMENA ……………………………………………. GEEL

OČKA ………………………………………………….. PAPA

MAMI ………………………………………………. MAMA

Napisale: Anja Setničar, Nina Kostrevc, Polona Suhadolc, Petra Zoubek

Uredil : Gašper Grom

Vir: Lambert, Nicole: Evropejčki, Radovljica: Didakta, 2008

Belgija

Pritisnite tukaj za poslušanje himne

Glavno mesto Belgije je Bruselj, ki je zelo lepo in staro mesto z osrednjim trgom Grand’ place. Za praznike prekrijejo trg z neskončno preprogo iz cvetja.

Nič čudno ni, da Belgijo lahko imenujemo tudi dežela praznikov. Pravijo, da je v Belgiji vsaj en lokalni praznik na teden. Preoblačijo se v kostume, igrajo na razna glasbila, se v sprevodu odpravijo skozi mesto, tako kot v srednjem veku.

Gillesi iz Binchea je nekakšen karneval (od 1. do 3. marca). Ljudje nosijo klobuke inkovskega navdiha, ki tehtajo več kilogramov. Plešejo in pri tem potresavajo s kraguljčki in tleskajo z lesenimi podplati. Monožicam, ki gledajo sprevod, mečejo pomaranče in bonbone.

Belgija je gotovo evropska država, kjer se je rodilo največ znanih stripovskih junakov. Posebno mesto ima strip v Bruslju, kjer so mu posvetili zelo velik muzej: Belgijski center za strip.

Belgijski stripovski junaki:

• Herge: Tintin in Milou in njihovi prijatelji

• Morrison: Lucky Luke

• Edgar P. Jacobs: Blake in Mortimer

•Jean Robe: Boule in Bil

• W. Vanderesteen: Bob and Bobette

• Pey: Štrumfi (Smrkci)

V belgijskih mestih si je veliko hiš zelo podobnih. Zgrajene so bile okoli leta 1900 v stilu gradnje, ki se mu reče “nouille”.

Antwerpen je mesto diamantov. Tam prodajajo, kupujejo in obdelujejo najlepše drage kamne na svetu.

V trgovinah na belgijskih plažah služijo kot plačilno sredstvo školjke. Te so podolgovate in ploščate. Pravimo jim tudi nožničarke.

Otroci tam radi prodajajo tudi doma izdelane rože iz papirja.

Manneken Pis, otrok iz brona, je eden izmed najbolj slavnih kipov na svetu. Legenda pripoveduje, da je čarovnica uročila dečka, ki je lulal na pločnik, da je za dolga stoletja okamenel v tem položaju. Da bi Bruseljčani odrešili nesrečnega dečka, so ga zamenjali s kipom. Deček ima več kot 400 oblek, ki so darila občudovalcev iz vseh obdobij in dežel. Dobrodušni deček, ki lula, je preživel že marsikatero dogodivščino. Preživel je vojne, kraje … Danes pa si ga hodijo ogledovat številni turisti.

V Belgiji se veliko ukvarjajo z rejo in vzgojo golobov pismonoš.

Priljubljene slaščice so vaflji, mandljev kruh in speculoos, znana pa je tudi po imenitni čokoladi, pomfritu, pivu, školjkah…

Najpogostejši priimki:

– Valonija – Legrand

– Flamska – Wouters

V Belgiji imajo tudi zelo znan muzej Atomij, ki je posnetek atoma železa, povečan za 1.600.000.000- krat.

Uradna jezika v Belgiji sta francoščina in nizozemščina.

Francosko nizozemsko slovenski slovarček:

oui ja da

non nee ne

s’il vous plait alstublieft prosim

merci   danku hvala

bonjou morgen živjo

au revoir tot ziens adijo

un delux een twee ena dva

trois quatre drie vier tri štiri

cinq six vije zes pet šest

sept huit zeven acht sedem osem

neuf dix negen tien devet deset

papa papa očka

maman mama mama

papy opa dedek

mamy oma babica

monsieur meneer gospod

madame mevrouw gospa

vert groen zelena

rouge rood rdeča

jaune geel rumena

bleu blauw modra

blanc wit bela

noir zwart črna

orange oranje oranžna

violet paars vijolična

Napisala: Polona Suhadolc, 8.b

Uredil : Nejc Volk, 8.a

Vir: Lambert, Nicole: Evropejčki, Radovljica: Didakta, 2008

Novosti za učitelje

  • Učenje učenja: kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja: priročnik za učence, dijake, učitelje, razrednike in svetovalne delavce – PONATIS, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
  • Ivana Petric Lasnik: Gremo naprej: Učbenik za nadaljevalce nakratkih tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika

  • Šehič Denis: Veliki družinski atlas sveta, založba Modita
  • Rutar Leban Tina: Kakovost življenja otrok v šoli, Pedagoški inštitut
1 3 4 5 6