Evropska vas v Ljubljani

V sredo, 9.5.2012, smo se nekateri učenci odpravili na prireditev ob projektu Evropska vas. Naša šola je predstavila državo na severu Evrope, Finsko. Izdelke, ki smo jih naredili čez leto, smo odnesli na Hribarjevo nabrežje v Ljubljani, kjer smo na svoji stojnici predstavili Finsko, deželo tisočerih jezer. Na stojnicah drugih šol so bile predstavljene še druge evropske države. Ljudje so se pri vsaki stojnici ustavili in nas, učence, povprašali o glavnih značilnostih države, ki smo jo predstavljali. Vsaka šola pa je imela tudi svoje nastopajoče. Finsko so predstavljale učenke 1. razredov s plesom, učenke 3. razreda so zapele in na orffove inštrumente zaigrale finsko pesem Ratiritiralla, učenci 9. razreda pa so se predstavili s točko Na letališču. Tako smo ljudem predstavili Finsko kot deželo tisočerih jezer, savne, Božička ter pravljičnih bitij, Muminov.

Manca Koritnik

fotografije

Prireditev Spoznavamo Finsko

V četrtek, 12.4.2012 smo v okviru projekta Evropska vas na šoli pripravili prireditev Spoznavamo Finsko, na katero smo povabili finskega veleposlanika, g. Pekka Metsa in župana naše občine, g. Franca Setnikarja.

Trudili smo se, da bi to državo Evropske unije predstavili na otrokom čimbolj zanimiv način. Vezni tekst za prireditev je tokrat napisala učenka 9. razreda, Barbara Petrovčič. Razne točke so se prepletale skozi pogovor dveh prijateljic (Barbare Petrovčič in Aleksandre Krajnović), ki sta se skupaj učili za test iz geografije. Seveda sta se med “učenjem” raje pogovarjali po Facebooku s prijateljem Simonom Čamernikom, ki je Barbari obljubil, da ji bo predstavil prijatelja Hannuja, ki prihaja iz tujine. Barbara je morala najprej ugotoviti od kje prihaja, na koncu pa jo je namesto novega prijatelja obiskal Božiček, ki ji je prinesel nov telefon Nokio (ki,  mimogrede, tudi prihaja s Finske).

Skozi zgodbo so se učenci tako naučili marsikaj novega, spoznali so finske naravne simbole (medved, labod kričač, breza, granit…), naučili so se, da je Finska znana po številnih jezerih, gozdovih,  po savni, da na Finskem veliko berejo, da od tam prihaja Božiček… V zgodbo je Barbara dobro vpletla različne glasbene točke, prizor, ko Simon na letališču sreča znane finske športnike, risanko Mumini ter  predstavitev Finske in finskega epa Kalevala s Powerpointom.

Finski veleposlanik si je po končani prireditvi ogledal še razstavo, na kateri smo pokazali vse, kar so učenci ustvarjali med letom. Ogledal si je izdelke iz  gline (mumini, troli, severni jeleni, medvedi), finske zastavice, ilustracije po knjigah finskih avtorjev, ilustracije finskih športnikov, razstavo slik na temo severni sij, plakate o Finski, makete, pa še marsikaj, kar ga je spominjalo na njegovo domovino.

Prireditev smo popoldne ponovili še za starše. Tudi oni so si z zanimanjem ogledali našo predstavo, razstavo, poskusili pa so tudi tipično finsko jed kavni kolač, ki so ga zanje spekli učenci pri gospodinjstvu.

fotografije

Nastop v Domu upokojencev Horjul

V petek, 20. aprila smo se učenci OŠ Dobrova skupaj z učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika odločili, da s svojim nastopom razveselimo stanovalce Doma upokojencev v Horjulu. Predstaviti smo jim želeli projekt Evropska vas in državi Evropske unije, ki smo ju raziskovali.

Naša šola je predstavila  Finsko. Najprej smo zapeli našo šolsko himno, nato pa z različnimi točkami poskušali na čimbolj zanimiv način  predstaviti  Finsko. Učenci 9. razredov so s kratko dramatizacijo predstavili najbolj znane finske športnike, tretješolke so zapele finsko pesmico, šestošolke so zapele lansko finsko evrovizijsko popevko, Arne Petrič je zaigral na flavto, učenke 1. razreda pa so skupaj z Božičkom (Simonom  Čamernikom) zaplesale ob finski pesmici. Program so na sproščen način skozi zgodbo povezovale Barbara Petrovčič, Aleksandra Krajnović in Simona Žerovnik.

Nato so bili na vrsti učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki so predstavljali Slovaško. Najbolj smo si zapomnili njihov Tancuj tancuj, pa tudi sicer smo se skozi njihov nastop naučili marsikaj novega o Slovaški.

Za nastop v domu upokojencev smo se odločili zato, ker je letos leto medgeneracijskega sodelovanja. Mislimo, da nam je povezovanje različnih generacij ob tej priložnosti odlično uspelo, saj smo se skupaj družili tako prvošolčki, kot devetošolci, učitelji, delavci v domu upokojencev  in starostniki.Upamo, da bomo kaj podobnega še kdaj ponovili.

Vabilo

Vljudno Vas vabimo na

prireditev

SPOZNAVAMO FINSKO,

ki se bo v okviru projekta Evropska vas odvijala

v avli Osnovne šole Dobrova ,

v petek, 13. aprila 2012 ob 17.00.

Lepo vabljeni tudi k ogledu razstave.

ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovačič

 

 

 

DVE KNJIŽNI ČAJANKI ( 26.1. in 27.1.2012)

V četrtek, 26.1. in petek 27. 1. 2012 smo starše učencev od 1. do 3. razreda povabili na že tradicionalno knjižno čajanko. Starši so bili v knjižnici, kjer so se seznanili z novejšimi kvalitetnimi otroškimi knjigami ter ob čaju in piškotih govorili o branju.

Otroci so medtem imeli svojo čajanko z učiteljico Barbaro Burjak. Poslušali so pravljico, ustvarjali, nato pa svoje starše razveselili z igrico Zajček in repa. Oba večera sta minila v sproščenem vzdušju, veseli pa smo bili, da se je vabilu na knjižno čajanko odzvalo toliko staršev in otrok. Med obiskovalci je bilo namreč 29 staršev in 35 otrok.

Seznam predstavljenih knjig

Finska

Finska leži na severovzhodu Evrope. Meji na Švedsko, Norveško in Rusijo, preko Finskega zaliva pa meji tudi na Estonijo. Njeno uradno ime je Republika Finska. Predsednica Finske je Tarja Halonen, premier pa Jyrki Katainen. Je 6. največja država v Evropi, ter ima površino 337.030 km2. Na Finskem živi 5,2 milijona ljudi. Imajo dva uradna jezika: finščino in švedščino (švedščino govori le 6% ljudi v državi). Glavno mesto so Helsinki. Valuta na Finskem je evro. Finska je članica Evropske unije od leta 1995. Finska zastava je sestavljena iz bele in modre barve (moder križ, belo ozadje). Modra barva predstavlja jezera, bela barva pa sneg.

Fince poznamo kot dobre hokejiste in smučarske skakalce. Najbolj znani smučarski skakalci so: Janne Ahonen Janne Happonen, Matti Hautamäki. Zelo znan je tudi voznik formule 1 Kimi Räikkönen. Imajo zelo dobro hokejsko reprezentanco.

Finska je v tujih državah znana po glasbi. Glasba je na Finskem zelo pomembna. Najbolj znan finski skladatelj je Jean Sibelius. Imajo še veliko drugih znanih glasbenikov in skladateljev. Leta 2006 so Lordi s skladbo Hard Rock Hallelujah zmagali na izboru za pesem Evrovizije. Finska slovi večinoma po rock in metal glasbi.

Na Finskem si turisti zelo radi ogledajo jezera, ki jih je na Finskem približno 190.000, od tega jih ima približno 55.000 premer več kot 200 km. V Helsinkih so za turiste najbolj znamenite točke npr. katedrala, Sibeliusov park, botanični vrt Kaisaniemi, skalna cerkev Temppeliauklon Kirkko…

Finci so eni izmed najbolj rednih bralcev na svetu. Imajo zelo veliko stopnjo obiskov knjižnic in veliko knjigarn. Najbolj znani finski ep je Kalevala,ki je prevedena v kar 45 različnih jezikov. To je daljša epska pesnitev, ki govori o božanstvih, bojevnikih in starodavnih pošastih. V tem epu je zbranih veliko pesmi, ki so zelo stare (1000 do 2000 let). Glavni zbiralec ljudskih pesmi na Finskem je bil Elias Lönnrot. V slovenščino je prevedenih precej otroških knjig, med njimi so znane knjige  Mauri Kunnas: Božiček, Dvanajst daril za Božička, Tove Jansson: Čarodejev klobuk , Zima v Mumindolu, Poletna knjiga ter Finske pravljice. Odrasli poznajo predvsem  knjige, ki jih je napisal Arto Paaslina (Tuleči mlinar, Dedu za petami, Rešitelj Surunen…)

Finska prehrana je mešanica treh kuhinj (skandinavska, evropska in ruska). Večina finske hrane je sestavljena iz rib (predvsem losos in kaviar) in jelenjega mesa. Ena njihovih tradicionalnih jedi je pita z ribjim ali svinjskim mesom. Zelo zanimiva in nenavadna jed je Mämmi, ki je hkrati tudi velikonočna jed. Poznajo in strežejo jo že iz 13. stoletja. Njihove ostale jedi so še npr. ribja juha a la Kain, ragu severnega jelena, polnjen losos s sirom in zelišči… Danes, v moderni finski kuhinji so jedi lažje, porcije manjše ter vsebujejo veliko vrst zelenjave.

Vir:

Finska [online]. [citirano 3.1.2012]. Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Finska

napisal David Rozman

Finsko so naši učenci razsikovali pri različnih predmetih:

Predstavitev Finske – Tim Poštuvan

Finska glasba – Živa Sečnik, Agnes Pečan


Praznični december v šolski knjižnici

V decembru je v naši knjižnici drugače kot običajno. Ugasnemo luči, prižgemo dišeče svečke in prisluhnemo zimskim pravljicam. Da je vse drugače kot ponavadi, pa poskrbimo še tako, da zamenjamo knjižničarko z dekleti, med katerimi se bo morda katera še odločila, da to postane. Torej, dekleta, ki obiskujejo knjižničarski krožek, postanejo pravljičarke, ki otroke iz podaljšanega bivanja razveseljujejo z zimskimi pravljicami.

Kulturno-tehnični dan za sedmošolce

V petek, 18. novembra 2011 smo imeli sedmošolci kulturno – tehnični dan. Najprej smo obiskali knjižnico Prežihov Voranc na Viču, nato pa Center za civilno zaščito in reševanje na Igu. Knjižnico smo obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo, ki poteka po celi Sloveniji z namenom spodbujanja kvalitetnega branja in obiskovanja knjižnic. Knjižničarka je najprej predstavila knjižnico in dejavnosti, ki se odvijajo v njej, spregovorila je o tem, kako so se razvijale knjižnice, katere vrste knjižnic poznamo… Ogledali smo si tudi posnetek s predstavitvijo knjige Dese Muck , Blazno resno o šoli. To knjigo smo nato vsi sedmošolci tudi prejeli. Na obisk knjižnice na Viču smo se pripravili že na šoli, ko nam je šolska knjižničarka predstavila Cobisss, s pomočjo katerega lahko preverimo, ali je določeno gradivo v knjižnici na razpolago.

Nato smo se odpravili na Ig, kjer smo si ogledali Center za civilno zaščito in reševanje. Izvedeli smo, kako se tam usposabljajo gasilci. Povedali so nam, kaj moramo storiti v primeru nesreče. Pomembno je, da ohraniš mirno kri in pomagaš sebi in drugim. Ko pokličeš gasilce, jim moraš povedati: kakšna pomoč je potrebna, kje in kdaj ter kakšna nesreča se je zgodila, kdo kliče, ter koliko je poškodovanih. Po končanem predavanju smo si šli ogledat poligon, kjer vadijo in se usposabljajo za gasilce. Potem smo odšli do gasilskih avtomobilov in se po 3  z  gasilskim dvigalom-nekakšno premično lestvijo dvigovali 24 metrov visoko. Po končanem tehnično-kulturnem dnevu smo se z avtobusom odpeljali domov. To je bil poučen in zanimiv dan. Še posebno zabavno je bilo, ko smo se peljali z dvižno lestvijo.

Klara Širca

Oktober – mesec šolskih knjižnic

V oktobru se je v knjižnici odvijalo kar nekaj dejavnosti. Z navdušenjem so jo začeli obiskovati naši prvošolčki, ki so si ob prvem obisku naredili čisto svoje izkaznice in naslednjič že izposodili knjigo. Knjižnico bodo obiskovali ob torkih med podaljšanim bivanjem. Z veseljem so odnesli tudi knjižni cekar, ki bo odslej potoval med njihovimi družinami.

V knjižnico so bili v tednu otroka povabljeni naši šestošolci, ki so se seznanili z ureditvijo knjižnice, spoznali so način postavitve poučnega gradiva in se preizkusili v iskanju različnih informacij . Šlo jim je zelo dobro, izkazali pa so se tudi s pesmicami, ugankami in rebusi, ki so jih napisali na temo knjige in knjižnice.

Ob 22. oktobru, prazniku Čebelice, so bili k nam povabljeni tudi drugo in tretješolci. Praznik Čebelice smo tokrat posvetili Kristini Brenkovi, ki bi letos praznovala 100. rojstni dan. Zato so se učenci najprej seznanili z njenim delom, nato pa reševali knjižno uganko. Med reševalci smo izžrebali nagrajenca, Naceta Koprivca iz 3.b razreda. Da nagrade ne bi prejel en sam, pa je poskrbel knjižničarski krožek. Dekleta so za prav vsakega drugo in tretješolca naredile knjižno kazalko, ki jih bo vabila k branju in lepemu ravnanju s knjigami.Če bi o prazniku Čebelice radi izvedeli kaj več, pa si poglejte spodnjo povezavo. http://www.mladinska.com/praznik_cebelice

Posebna vzpodbuda za branje pa je Noč v knjižnici, ki se je bo letos spomladi udeležilo nekaj naših drugo in tretješolcev, ki se bodo še posebej izkazali pri branju. To je pri nas postala že kar tradicija in prepričani smo, da se bomo tudi letos imeli super. Zato, dragi otroci, le knjige v roke in pridno berite.

1 2 3 4 6