Dejavnosti za spodbujanje branja

KNJIŽNI CEKAR

Na šoli imamo že nekaj let navado, da za učence nižjih razredov pripravimo knjižni cekar, ki potuje med njihovimi družinami. Namen cekarja je spodbujanje družinskega branja, starše namreč vedno povabimo, da si v času, ko otrok prinese cekar domov,  vzamejo čimveč časa za to, da otrokom berejo. V cekarju so knjige, namenjene otrokom, knjiga za starše ter zvezek vtisov.

KNJIŽNA ČAJANKA

Vsako leto starše učencev od 1. do 3. razreda povabimo na knjižno čajanko, na kateri jim predstavimo kvalitetne otroške knjige, ki so izšle v zadnjem času. Ob čaju in piškotih (ki jih vedno spečemo v šoli skupaj z otroki) se pogovorimo tudi o tem, katere knjige imamo najraje ter skupaj ugotavljamo, zakaj si je vredno vzeti čas za skupno družinsko branje.

NOČ V KNJIŽNICI

Naši učenci se zelo  veselijo posebnega dogodka, Noči v knjižnici. Tega so deležni tisti učenci 2.in 3. razredov, ki so se še posebej trudili za branje (izbere jih njihova učiteljica). Večer začnemo z branjem, nadaljujemo pa s peko palačink, družabnimi igrami ter ga tudi zaključimo z branjem, ki traja pozno v noč. Otroci spijo v knjižnici v spalnih vrečah, kar je zanje posebno doživetje.

Noč v knjižnici organiziramo tudi za učence od 7. do 9. razreda (žrebamo med tistimi, ki so vsa leta opravili bralno značko). Takšna doživetja so dobra spodbuda, ki našim pridnim bralcem ostanejo v lepem spominu.

NAJ BRALEC

Vsako leto na šoli izberemo učenca, ki najbolj zvesto obiskuje šolsko knjižnico in je seveda navdušen bralec. Izberemo enega učenca na nižji ter enega na višji stopnji. Nagrajenec običajno prejme knjigo gosta, ki nas obišče ob zaključku bralne značke.

MOJA NAJ KNJIGA

Vsako leto na šoli izbiramo Naj knjigo. Učenci so ob tem povabljeni v knjižnico, kjer predstavijo svoje najljubše knjige ter oddajo glasovnice, na podlagi katerih ugotovimo, katere knjige naši učenci najraje berejo. Ob kulturnem prazniku izžrebamo tudi nagrajenca, ki prejme knjigo, ki je na naši šoli izbrana za Naj knjigo.

KNJIŽNIČAR ZA EN DAN

V tednu otroka v mesecu oktobru na šoli izžrebamo nekaj učencev, ki se lahko preizkusijo kot knjižničarji. Naši knjižničarji  z malo pomoči izpeljejo uro v knjižnici za mlajše učence, preberejo jim pravljico ter jih seznanijo s pravili obnašanja v knjižnici ter ravnanjem s knjigami.  Otrokom tudi izposodijo knjige, spoznajo pa tudi, kaj vse je potrebno, da knjiga pride na knjižno polico (knjigo z malo pomoči vnesejo v računalnik, jo požigosajo in zavijejo z zaščitno folijo).

KNJIŽNIČARSKI KROŽEK

Učenci od 6. do 9. razreda lahko obiskujejo knjižničarski krožek, pri katerem še posebno pozornost posvečamo branju in knjigam. Učenci se naučijo obdelave in izposoje knjig, pripravljajo razstave in plakate, s katerimi ostalim priporočajo dobre knjige, pomagajo pri izbiri Naj knjige, v decembru berejo pravljice mlajšim učencem, skupaj obiščemo knjižni sejem, pa še marsikaj  zanimivega.

 

KNJIŽNA ČAJANKA (28. in 29.1. 2014)

 

IMG_6322Tudi letos smo v zadnjih dneh januarja, ko je sneg končno poskrbel za pravo vzdušje, starše učencev prve triade povabili na že tradicionalno knjižno čajanko. Ob čaju in piškotih je pogovor tekel o knjigah: o tem, kakšno bogastvo dajemo otroku s tem, da mu beremo in ga za branje navdušimo, katere so tiste knjige, ki so na nas in naše otroke naredile vtis… Starši so se lahko tudi seznanili z otroškimi knjigami, ki so izšle v zadnjem času in si zaslužijo posebno pozornost.

Ena izmed takšnih je slikanica Ime čarobnega drevesa, ki so jo poslušali učenci na svoji čajanki, ki so jo imeli skupaj z učiteljicama Barbaro Burjak in Nino Jakop. Bili so zelo ustvarjalni, saj so v kratkem času za svoje starše pripravili prijetno presenečenje, zaigrali so jim pravljico in poskrbeli, da zdaj tudi starši vedo, da se čarobno drevo sredi Afrike imenuje Bodžabi.

Kaj o projektu menijo devetošolci?

Projekt Evropska vas se mi zdi zelo zanimiv projekt, saj se naučiš veliko novega o določeni državi. Tako na primer do sedaj nisem vedela, da s Finske prihaja Božiček. Vsi učenci in učitelji so se morali potruditi, da so nam državo predstavili na zanimiv način. Dobro pa je tudi, da nas obiščejo predstavniki države,ki jo predstavljamo. Letos je bil to veleposlanik Finske, kar je po mojem mnenju velika čast. Eva Koprivec

 

Projekt Evropska vas se mi zdi zanimiv, veliko se naučiš o ostalih državah v Evropski Uniji. Letošnja prireditev je bila zelo zanimiva, všeč mi je bila predvsem risanka o Muminih, ki se je spomnim še od takrat, ko sem bil majhen. Žan Zorc

 

Pri projektu Evropska vas mi je najbolj všeč, da nas obiščejo veleposlaniki iz države,ki jo predstavljamo. Na letošnji prireditvi mi je bil najbolj všeč prizor, ko je Simon srečal Finske športnike. Neja Rihar

 

Mislim, da je projekt Evropska vas zelo zanimiv, saj se vsako leto bolj podrobno poglobimo v posamezne države. O letošnji prireditvi imam zelo pozitivno mnenje, saj so se učenci naše šole zelo potrudili in naredili zanimivo predstavo. Ema Žerovnik

Projekt Evropska vas je dober, ker vsako leto spoznamo drugo Evropsko državo. Prireditev je bila zanimiva. Ni bila tako dolgočasna, kot so po navadi druge. Bilo je veliko dramskih nastopov,kar je pripomoglo k temu. Ob predstavah smo se naučili veliko o Finski in življenju na Finskem. Eva Bizilj

Vsi Barbara, Simon in Aleksandra so zelo talentirani in so bili res odlični na odru.Zamisel za predstavo – Facebook – je bila res dobra.

Janja Setnikar

Evropska vas je po mojem mnenju projekt, pri katerem lahko na zanimiv način spoznamo države EU. Sodelovanje je bilo zelo zabavno, saj se sproti učiš in družiš. Za tak program smo se odločili zato, ker je povezal vse točke v smiselno zgodbo. Priprave pa so seveda zahtevale nekaj popravkov.

Aleksandra Krajnović

Projekt Evropska vas mi je nasploh zelo zanimiv, saj se ob njem veliko naučim o različnih državah, ter spoznam njihove običaje in kulture. K moji odločitvi za projekt pa so pripomogle tudi priprave, saj se na njih zelo zabavamo in smo zaradi njih seveda tudi nekaj ur odsotni od pouka. Dodal pa bi še, da nam bodo vsa takšna znanja in izkušnje, ki jih pridobimo v šoli, koristila v življenju.

Simon Čamernik

 

Evropska vas v Ljubljani

V sredo, 9.5.2012, smo se nekateri učenci odpravili na prireditev ob projektu Evropska vas. Naša šola je predstavila državo na severu Evrope, Finsko. Izdelke, ki smo jih naredili čez leto, smo odnesli na Hribarjevo nabrežje v Ljubljani, kjer smo na svoji stojnici predstavili Finsko, deželo tisočerih jezer. Na stojnicah drugih šol so bile predstavljene še druge evropske države. Ljudje so se pri vsaki stojnici ustavili in nas, učence, povprašali o glavnih značilnostih države, ki smo jo predstavljali. Vsaka šola pa je imela tudi svoje nastopajoče. Finsko so predstavljale učenke 1. razredov s plesom, učenke 3. razreda so zapele in na orffove inštrumente zaigrale finsko pesem Ratiritiralla, učenci 9. razreda pa so se predstavili s točko Na letališču. Tako smo ljudem predstavili Finsko kot deželo tisočerih jezer, savne, Božička ter pravljičnih bitij, Muminov.

Manca Koritnik

fotografije

Prireditev Spoznavamo Finsko

V četrtek, 12.4.2012 smo v okviru projekta Evropska vas na šoli pripravili prireditev Spoznavamo Finsko, na katero smo povabili finskega veleposlanika, g. Pekka Metsa in župana naše občine, g. Franca Setnikarja.

Trudili smo se, da bi to državo Evropske unije predstavili na otrokom čimbolj zanimiv način. Vezni tekst za prireditev je tokrat napisala učenka 9. razreda, Barbara Petrovčič. Razne točke so se prepletale skozi pogovor dveh prijateljic (Barbare Petrovčič in Aleksandre Krajnović), ki sta se skupaj učili za test iz geografije. Seveda sta se med “učenjem” raje pogovarjali po Facebooku s prijateljem Simonom Čamernikom, ki je Barbari obljubil, da ji bo predstavil prijatelja Hannuja, ki prihaja iz tujine. Barbara je morala najprej ugotoviti od kje prihaja, na koncu pa jo je namesto novega prijatelja obiskal Božiček, ki ji je prinesel nov telefon Nokio (ki,  mimogrede, tudi prihaja s Finske).

Skozi zgodbo so se učenci tako naučili marsikaj novega, spoznali so finske naravne simbole (medved, labod kričač, breza, granit…), naučili so se, da je Finska znana po številnih jezerih, gozdovih,  po savni, da na Finskem veliko berejo, da od tam prihaja Božiček… V zgodbo je Barbara dobro vpletla različne glasbene točke, prizor, ko Simon na letališču sreča znane finske športnike, risanko Mumini ter  predstavitev Finske in finskega epa Kalevala s Powerpointom.

Finski veleposlanik si je po končani prireditvi ogledal še razstavo, na kateri smo pokazali vse, kar so učenci ustvarjali med letom. Ogledal si je izdelke iz  gline (mumini, troli, severni jeleni, medvedi), finske zastavice, ilustracije po knjigah finskih avtorjev, ilustracije finskih športnikov, razstavo slik na temo severni sij, plakate o Finski, makete, pa še marsikaj, kar ga je spominjalo na njegovo domovino.

Prireditev smo popoldne ponovili še za starše. Tudi oni so si z zanimanjem ogledali našo predstavo, razstavo, poskusili pa so tudi tipično finsko jed kavni kolač, ki so ga zanje spekli učenci pri gospodinjstvu.

fotografije

Nastop v Domu upokojencev Horjul

V petek, 20. aprila smo se učenci OŠ Dobrova skupaj z učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika odločili, da s svojim nastopom razveselimo stanovalce Doma upokojencev v Horjulu. Predstaviti smo jim želeli projekt Evropska vas in državi Evropske unije, ki smo ju raziskovali.

Naša šola je predstavila  Finsko. Najprej smo zapeli našo šolsko himno, nato pa z različnimi točkami poskušali na čimbolj zanimiv način  predstaviti  Finsko. Učenci 9. razredov so s kratko dramatizacijo predstavili najbolj znane finske športnike, tretješolke so zapele finsko pesmico, šestošolke so zapele lansko finsko evrovizijsko popevko, Arne Petrič je zaigral na flavto, učenke 1. razreda pa so skupaj z Božičkom (Simonom  Čamernikom) zaplesale ob finski pesmici. Program so na sproščen način skozi zgodbo povezovale Barbara Petrovčič, Aleksandra Krajnović in Simona Žerovnik.

Nato so bili na vrsti učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki so predstavljali Slovaško. Najbolj smo si zapomnili njihov Tancuj tancuj, pa tudi sicer smo se skozi njihov nastop naučili marsikaj novega o Slovaški.

Za nastop v domu upokojencev smo se odločili zato, ker je letos leto medgeneracijskega sodelovanja. Mislimo, da nam je povezovanje različnih generacij ob tej priložnosti odlično uspelo, saj smo se skupaj družili tako prvošolčki, kot devetošolci, učitelji, delavci v domu upokojencev  in starostniki.Upamo, da bomo kaj podobnega še kdaj ponovili.

Vabilo

Vljudno Vas vabimo na

prireditev

SPOZNAVAMO FINSKO,

ki se bo v okviru projekta Evropska vas odvijala

v avli Osnovne šole Dobrova ,

v petek, 13. aprila 2012 ob 17.00.

Lepo vabljeni tudi k ogledu razstave.

ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovačič

 

 

 

DVE KNJIŽNI ČAJANKI ( 26.1. in 27.1.2012)

V četrtek, 26.1. in petek 27. 1. 2012 smo starše učencev od 1. do 3. razreda povabili na že tradicionalno knjižno čajanko. Starši so bili v knjižnici, kjer so se seznanili z novejšimi kvalitetnimi otroškimi knjigami ter ob čaju in piškotih govorili o branju.

Otroci so medtem imeli svojo čajanko z učiteljico Barbaro Burjak. Poslušali so pravljico, ustvarjali, nato pa svoje starše razveselili z igrico Zajček in repa. Oba večera sta minila v sproščenem vzdušju, veseli pa smo bili, da se je vabilu na knjižno čajanko odzvalo toliko staršev in otrok. Med obiskovalci je bilo namreč 29 staršev in 35 otrok.

Seznam predstavljenih knjig

Finska

Finska leži na severovzhodu Evrope. Meji na Švedsko, Norveško in Rusijo, preko Finskega zaliva pa meji tudi na Estonijo. Njeno uradno ime je Republika Finska. Predsednica Finske je Tarja Halonen, premier pa Jyrki Katainen. Je 6. največja država v Evropi, ter ima površino 337.030 km2. Na Finskem živi 5,2 milijona ljudi. Imajo dva uradna jezika: finščino in švedščino (švedščino govori le 6% ljudi v državi). Glavno mesto so Helsinki. Valuta na Finskem je evro. Finska je članica Evropske unije od leta 1995. Finska zastava je sestavljena iz bele in modre barve (moder križ, belo ozadje). Modra barva predstavlja jezera, bela barva pa sneg.

Fince poznamo kot dobre hokejiste in smučarske skakalce. Najbolj znani smučarski skakalci so: Janne Ahonen Janne Happonen, Matti Hautamäki. Zelo znan je tudi voznik formule 1 Kimi Räikkönen. Imajo zelo dobro hokejsko reprezentanco.

Finska je v tujih državah znana po glasbi. Glasba je na Finskem zelo pomembna. Najbolj znan finski skladatelj je Jean Sibelius. Imajo še veliko drugih znanih glasbenikov in skladateljev. Leta 2006 so Lordi s skladbo Hard Rock Hallelujah zmagali na izboru za pesem Evrovizije. Finska slovi večinoma po rock in metal glasbi.

Na Finskem si turisti zelo radi ogledajo jezera, ki jih je na Finskem približno 190.000, od tega jih ima približno 55.000 premer več kot 200 km. V Helsinkih so za turiste najbolj znamenite točke npr. katedrala, Sibeliusov park, botanični vrt Kaisaniemi, skalna cerkev Temppeliauklon Kirkko…

Finci so eni izmed najbolj rednih bralcev na svetu. Imajo zelo veliko stopnjo obiskov knjižnic in veliko knjigarn. Najbolj znani finski ep je Kalevala,ki je prevedena v kar 45 različnih jezikov. To je daljša epska pesnitev, ki govori o božanstvih, bojevnikih in starodavnih pošastih. V tem epu je zbranih veliko pesmi, ki so zelo stare (1000 do 2000 let). Glavni zbiralec ljudskih pesmi na Finskem je bil Elias Lönnrot. V slovenščino je prevedenih precej otroških knjig, med njimi so znane knjige  Mauri Kunnas: Božiček, Dvanajst daril za Božička, Tove Jansson: Čarodejev klobuk , Zima v Mumindolu, Poletna knjiga ter Finske pravljice. Odrasli poznajo predvsem  knjige, ki jih je napisal Arto Paaslina (Tuleči mlinar, Dedu za petami, Rešitelj Surunen…)

Finska prehrana je mešanica treh kuhinj (skandinavska, evropska in ruska). Večina finske hrane je sestavljena iz rib (predvsem losos in kaviar) in jelenjega mesa. Ena njihovih tradicionalnih jedi je pita z ribjim ali svinjskim mesom. Zelo zanimiva in nenavadna jed je Mämmi, ki je hkrati tudi velikonočna jed. Poznajo in strežejo jo že iz 13. stoletja. Njihove ostale jedi so še npr. ribja juha a la Kain, ragu severnega jelena, polnjen losos s sirom in zelišči… Danes, v moderni finski kuhinji so jedi lažje, porcije manjše ter vsebujejo veliko vrst zelenjave.

Vir:

Finska [online]. [citirano 3.1.2012]. Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Finska

napisal David Rozman

Finsko so naši učenci razsikovali pri različnih predmetih:

Predstavitev Finske – Tim Poštuvan

Finska glasba – Živa Sečnik, Agnes Pečan


1 2 3 5