Obisk knjižnega sejma v Ljubljani

V petek 27.11.09 smo se s knjižničarskim krožkom odpravile na knjižni sejem v Cankarjev dom v Ljubljano. Najprej smo se udeležile šolskega knjigosleda. Voditeljica nas je peljala do stojnic različnih založb (Miš, Mladinska knjiga …), na katerih so nam predstavili svojo ponudbo ter vsebino knjig, ki so primerne za našo starost.

Sejem so spremljale tudi razne prireditve in tako smo si ogledale tudi predstavo z naslovom Dnevnik Ane Frank. Vse se je dogajalo v času 2. svetovne vojne, ko se je židovska deklica Ana z očetom in materjo zatekla v skrivališče, kjer naj bi prebivali do konca vojne. Ana ga je imenovala Hotel Skrivališče. V tem času je Ana pisala v svoj dnevnik. V skrivališču je bil tudi deček s svojo družino, s katerim se najprej ni razumela, potem pa sta se zaljubila. O tem, kaj vse se je dogajalo v Hotelu Skrivališče in ali se zgodba konča srečno ali nesrečno, lahko izveste tudi v knjigi z istim naslovom.

Po predstavi smo imele nekaj prostega časa, ko smo si še same lahko ogledale sejem. Hodile smo od založbe do založbe, si ogledovale knjige ter jih nekaj tudi kupile. Videle smo knjige v različnih jezikih, razne slikanice, knjige za mladostnike ter odrasle. Kot sem opazila, so sedaj za mlade zelo popularne knjige Stephenie Meyer: Somrak, Mlada luna, Jutranja Zarja in Mrk. Seveda smo se ustavile tudi na stojnici z bonboni in se malo posladkale. Na prizorišču so se odvijale še razne prireditve in tako smo videle čarodeja, učenci so brali pesmi Barbare Gregorič Gorenc, odvijale so se debatne kavarne…

Vse smo na sejmu zelo uživale in že komaj čakamo na naslednjega.

Tjaša Tavčar, 8.a

Projekt Rastem s knjigo


knjiznica3V petek, 20. novembra  smo sedmošolci v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali  knjižnico Prežihov Voranc na Viču. V knjižnici nas je sprejela knjižničarka, ki nam je najprej spregovorila o pomenu branja ter nam dala misliti z besedami: »Branje je za dušo to, kar je za telo telovadba.«. Spregovorila nam je o tem, da knjižnica ni le „skladovnica knjig“, ampak tudi pomemben kulturni center, predstavila je prostore knjižnice, spregovorila o cobissu, ki smo ga spoznali že v šoli… 20. november je dan splošnih knjižnic in tako smo imeli tudi možnost, da smo se udeležili predstavitve Dliba- – nove digitalne knjižnice. Reševali smo učne liste, ki so se na nanašali na digitalno knjižnico, sodelovali v žrebanju za mamljive nagrade, za konec pa prejeli knjigo, ki jo je napisal Dušan Čater in nosi naslov Pojdi z mano. Slednjo so v okviru projekta prejeli vsi letošnji sedmošolci.

Barbara Petrovčič, 7.b

Prvošolčki prvič v knjižnici

V mesecu septembru je šolska knjižnica odprla  svoja vrata tudi prvošolčkom. Ob prvem obisku so si najprej ogledali knjižnico, nato poslušali pravljice iz knjige Kotiček na koncu sveta, potem pa izdelali čisto svoje izkaznice.

DSC01254DSC01260DSC01284

Prvošolčki knjižnico  pridno obiskujejo vsak teden skupaj z učiteljicami. 1.a razred prihaja v knjižnico ob ponedeljkih in petkih, 1.b pa ob torkih in petkih.

Splošno o projektu

V šolskem letu 2009/2010 se je naša šola drugič vključila v projekt Evropska vas. Cilj projekta je spoznavati države Evropske unije in s tem spodbujati razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav ter hkrati zavedanje lastne identitete. V mesecu maju ob dnevu Evrope po vseh večjih mestih potekajo prireditve, na katerih šole predstavijo države Evropske unije s programom in razstavljenimi izdelki.

Naša šola letos raziskuje Belgijo in Nizozemsko. Z obema državama se spoznavamo preko celega šolskega leta pri pouku, tako da ju spoznavamo z različnih področij (glasba, literatura, zemljepis, zgodovina, umetnost … ), večjo pozornost pa projektu namenjamo v mesecih aprilu in maju.

16. aprila 2010 bomo na šoli pripravili prireditev, na kateri bomo skušali na čimbolj zanimiv način predstaviti obe državi.  Učenci se bodo udeležili tudi raznih delavnic, na katerih bodo obe državi spoznavali s tistega področja, ki jih najbolj zanima.  Vse izdelke, ki bodo nastali na delavnicah ter  skozi celo šolsko leto, bomo predstavili tudi na razstavi.

7. maja 2010, ko bodo po vsej Sloveniji potekale prireditve, se bo nekaj naših učencev udeležilo prireditve v Ljubljani na Hribarjevem nabrežju. Sodelovali bomo z dvema točkama ter obe državi predstavili tudi z izdelki na dveh stojnicah.

Nizozemska

Pritisnite tukaj za poslušanje himne

Glavno mesto je Amsterdam. Zgrajeno je na vodi, kjer se ob kanalih ljudje vozijo s kolesom.

MLINI NA VETER

Na Nizozemskem mlini ne služijo le za mletje zrnja. Gradijo jih na nasipih med dvema vodnima površinama. Veter v krilih premika kolo na lopate, to pa s svojim gibanjem sčasoma izprazni prvo vodno površino v drugo. Ko je prazna, zgradijo nov nasip malo dlje od prvega, nanj postavijo mlin in znova začnejo. S takim načinom izsuševanja morja je Nizozemska osvojila več kot tretjino svojega ozemlja.

DEŽELA ROŽ

Med Nizozemci in tulipani že dolgo traja ljubezen. V 16. stol. je ladja iz Carigrada pripeljala prvo cvetje, nad katerim se je navdušila celotna dežela. V 17. stol. se je razvila prava pravcata tulipomanija. Cene čebulic so dosegle neverjetne vrednosti. Za eno samo čebulico redkega tulipana so bili pripravljeni dati oboroženo trgovsko ladjo. Danes gojijo na milijone tulipanov po vsej državi.

ZAJTRK

Nizozemci imajo ponavadi za zajtrk kuhano jajce, tanke rezine sira, čokoladni granulat ter žitne kosmiče. Le-teh otroci ne marajo preveč, vendar jih silijo, naj to vendarle pojejo, ker je zelo dobro za zdravje. Zelo radi pa imajo tudi slanike.

PESEM

AL IN EEN GROEN GROEN KNOLLE

Al in een groen groen knolle knolle land, daar zaten twe haasjes heel par mant.

De een die blies de fluite fluite fluit en dan der sloeg de trommel .

Toen kwam op eens een jager jagersman, en heeft er een geschoten, en dat heef naar men

Denken denken kan, de ander zeer verdroten.

Na zelenem repičnem polju sta živela nagajiva zajčka.

Eden je igral na flavto, drugi na tamburin.

Nenadoma pride lovec in enega ustreli.

Lahko si mislimo, kako žalosten je bil drugi zajček.

POEZIJA

Nočem več, nočem več!

Nočem več stegovati rok

In vedno odgovarjati:

Ja, gospa, ja, gospod!

Ne! Nikoli več v življenju!

Roke skrijem za hrbet

in ne rečem nič več.

Annie M. G. Schmidt

DRSANJE

Je naš najljubši šport. Na najbolj mrzel dan v letu se šola zapre in vsi otroci odidejo drsat po kanalih. Ko smo še čisto majhni, se učimo drsati tako, da se držimo za stol.

IZNAJDBA

Nizozemska družba Philips je iznašla zgoščenko.

DNEVNIK ANE FRANK

Ana Frank, judovska deklica, je živela v Amsterdamu na Nizozemskem. Med drugo svetovno vojno se je z družino skrivala pred nacisti, ampak nekega strašnega dne so jih ujeli. Preživel je samo njen oče. Objavil je njen dnevnik, ki ga je pisala med vojno. Poznamo ga pod naslovom Dnevnik Ane Frank.

NIZOZEMSKO-SLOVENSKI SLOVAR

DA ……………………………………………………….. JA

NE …………………………………………………….. NEE

PROSIM …………………………………. ALSTUBLIEFT

HVALA ………………………………………… DANK U

ŽIVJO ………………………………………… MORGEN

NASVIDENJE ………………………….. TOT ZIENS

ENA, DVE ………………………………. EEN, TWEE

TRI, ŠTIRI ……………………………….. DRIE, VIER

PET, ŠEST ………………………………….. VIJF, ZES

SEDEM, OSEM ……………………. ZEVEN, ACHT

DEVET, DESET …………………….. NEGEN, TIEN

ENAJST, DVANAJST …………….. ELF, TWAALF

MODRA …………………………………………. BLAUW

RDEČA …………………………………………….. ROOD

VIJOLIČNA …………………………………….. PAARS

ORANŽNA …………………………………….. ORANJE

ČRNA ……………………………………………… ZWART

ZELENA ………………………………………….. GROEN

BELA ……………………………………………………. WIT

RUMENA ……………………………………………. GEEL

OČKA ………………………………………………….. PAPA

MAMI ………………………………………………. MAMA

Napisale: Anja Setničar, Nina Kostrevc, Polona Suhadolc, Petra Zoubek

Uredil : Gašper Grom

Vir: Lambert, Nicole: Evropejčki, Radovljica: Didakta, 2008

Belgija

Pritisnite tukaj za poslušanje himne

Glavno mesto Belgije je Bruselj, ki je zelo lepo in staro mesto z osrednjim trgom Grand’ place. Za praznike prekrijejo trg z neskončno preprogo iz cvetja.

Nič čudno ni, da Belgijo lahko imenujemo tudi dežela praznikov. Pravijo, da je v Belgiji vsaj en lokalni praznik na teden. Preoblačijo se v kostume, igrajo na razna glasbila, se v sprevodu odpravijo skozi mesto, tako kot v srednjem veku.

Gillesi iz Binchea je nekakšen karneval (od 1. do 3. marca). Ljudje nosijo klobuke inkovskega navdiha, ki tehtajo več kilogramov. Plešejo in pri tem potresavajo s kraguljčki in tleskajo z lesenimi podplati. Monožicam, ki gledajo sprevod, mečejo pomaranče in bonbone.

Belgija je gotovo evropska država, kjer se je rodilo največ znanih stripovskih junakov. Posebno mesto ima strip v Bruslju, kjer so mu posvetili zelo velik muzej: Belgijski center za strip.

Belgijski stripovski junaki:

• Herge: Tintin in Milou in njihovi prijatelji

• Morrison: Lucky Luke

• Edgar P. Jacobs: Blake in Mortimer

•Jean Robe: Boule in Bil

• W. Vanderesteen: Bob and Bobette

• Pey: Štrumfi (Smrkci)

V belgijskih mestih si je veliko hiš zelo podobnih. Zgrajene so bile okoli leta 1900 v stilu gradnje, ki se mu reče “nouille”.

Antwerpen je mesto diamantov. Tam prodajajo, kupujejo in obdelujejo najlepše drage kamne na svetu.

V trgovinah na belgijskih plažah služijo kot plačilno sredstvo školjke. Te so podolgovate in ploščate. Pravimo jim tudi nožničarke.

Otroci tam radi prodajajo tudi doma izdelane rože iz papirja.

Manneken Pis, otrok iz brona, je eden izmed najbolj slavnih kipov na svetu. Legenda pripoveduje, da je čarovnica uročila dečka, ki je lulal na pločnik, da je za dolga stoletja okamenel v tem položaju. Da bi Bruseljčani odrešili nesrečnega dečka, so ga zamenjali s kipom. Deček ima več kot 400 oblek, ki so darila občudovalcev iz vseh obdobij in dežel. Dobrodušni deček, ki lula, je preživel že marsikatero dogodivščino. Preživel je vojne, kraje … Danes pa si ga hodijo ogledovat številni turisti.

V Belgiji se veliko ukvarjajo z rejo in vzgojo golobov pismonoš.

Priljubljene slaščice so vaflji, mandljev kruh in speculoos, znana pa je tudi po imenitni čokoladi, pomfritu, pivu, školjkah…

Najpogostejši priimki:

– Valonija – Legrand

– Flamska – Wouters

V Belgiji imajo tudi zelo znan muzej Atomij, ki je posnetek atoma železa, povečan za 1.600.000.000- krat.

Uradna jezika v Belgiji sta francoščina in nizozemščina.

Francosko nizozemsko slovenski slovarček:

oui ja da

non nee ne

s’il vous plait alstublieft prosim

merci   danku hvala

bonjou morgen živjo

au revoir tot ziens adijo

un delux een twee ena dva

trois quatre drie vier tri štiri

cinq six vije zes pet šest

sept huit zeven acht sedem osem

neuf dix negen tien devet deset

papa papa očka

maman mama mama

papy opa dedek

mamy oma babica

monsieur meneer gospod

madame mevrouw gospa

vert groen zelena

rouge rood rdeča

jaune geel rumena

bleu blauw modra

blanc wit bela

noir zwart črna

orange oranje oranžna

violet paars vijolična

Napisala: Polona Suhadolc, 8.b

Uredil : Nejc Volk, 8.a

Vir: Lambert, Nicole: Evropejčki, Radovljica: Didakta, 2008

Novosti za učitelje

  • Učenje učenja: kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja: priročnik za učence, dijake, učitelje, razrednike in svetovalne delavce – PONATIS, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
  • Ivana Petric Lasnik: Gremo naprej: Učbenik za nadaljevalce nakratkih tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika

  • Šehič Denis: Veliki družinski atlas sveta, založba Modita
  • Rutar Leban Tina: Kakovost življenja otrok v šoli, Pedagoški inštitut

Učenci priporočajo

Če ne veste, kaj bi brali, vam pri tem lahko pomagajo nekateri naši učenci. Tudi vi lahko priporočite dobro knjigo ostalim. Pišite na:

zvonka.spanger@gmail.com 

BARRON, T. A.Merlin: Besneči plameni (3. knjiga)

Besneci_plameniNa Fincayri se dogajajo nenavadne stvari: po dolgih letih spanja se prebudi zmaj Ognjena krila in ponovno se pojavijo strašni čarojedi, za katere so bili tudi najstarejši prebivalci otoka prepričani, da so že zdavnaj izumrli. Merlin se po teh presenetljivih dogodkih odpravi v deželo škratov, da bi pomagal čarovnici Urnaldi, vendar kmalu postane žrtev krute prevare in izgubi vse svoje magične moči. Čeprav je upal, da bo postal čarovnik, se mora zdaj nepričakovano naučiti živeti brez čarovnije in sprejeti številne omejitve. Med preizkušnjami, ki popolnoma spremenijo njegovo življenje, spoznava predvsem samega sebe, odkriva pa tudi, kdo so njegovi zavezniki in pravi prijatelji.

(vsebina povzeta po emka.si)

V zbirki so do sedaj izšli 4 deli.

Knjigo priporoča Tajda K., 6.a

PITTCHER; Annabel: Rdeče kot kečap

Rdece-kot-kecapAngleška najstnica Zoe pod izmišljenim imenom piše dolga izpovedna pisma na smrt obsojenemu morilcu v ameriški državi Teksas. Zaradi »napake« iz preteklosti je prepričana, da bi edino on lahko razumel njen občutek krivde, in čeprav ji ne odpiše (saj sploh nima njenega pravega naslova), se zdi, da mu z vsakim pismom bolj zaupa. Iz pisem vidimo, kako se Zoe po čudni igri usode znajde v ljubezenskem trikotniku med dvema bratoma, Maxom in Aaronom. Mlajši Max je šolski nogometni junak in vanjo zatrapan do ušes, drugi, starejši, pa je bolj umirjen in dojemljiv za njen neobičajen humor in razmišljujoče debate. Med njimi se nekaj zaplete, in ko hoče zaljubljeni parček tretjemu povedati za svoje razmerje, se zgodi tragična nesreča, ki jih zaznamuje za zmeraj. Rahločutna, unikatno zasnovana zgodba je napisana z dobrim občutkom za mladostniške stiske in težave.

(Vsebina povzeta po Bukli)

Knjigo priporoča Sara M., 8.b

Uroš Topić: Emma Storm, Bratovščina Culis

emma-storm-bratovscina-culisGimnazijka Emma Storm, osemnajstletno dekle, se z mamo preseli iz rodne Ljubljane v Novo mesto. Emmi se zdi, da je njenega življenja konec in nikakor ne more sprejeti selitve. Vendar pa v novem domu naleti na veliko skrivnost in spozna bitja, ki se skrivajo pred človeškimi očmi. Ljudje očitno nismo edini inteligentni prebivalci našega planeta in nekatere zgodovinske najdbe, ki jih ponosno razkazujemo v muzejih, sploh niso delo naših rok … Priporočamo tistim, ki so vam všeč romantične fantazijske zgodbe.

Knjigo priporoča Tamara B., 8.a

PFISTER, Marcus: Mali lunin vran

mali lunin vranV vranjem gnezdu se je izvalil majhen klavrn vran, ki bi se rad igral z drugimi vrani. A kaj ko nima perja in ne zna leteti, drugačni vrani pa med popolno vranjo druščino niso zaželeni. Tudi, ko mu je perje zraslo in je mali vran postal najboljši letalec v celi jati, so se ostali še naprej norčevali iz njega. Nekoč so od njega zahtevali celo to, da poleti na Luno. In res, mali, junaški vran se je nekega večera pogumno podal proti Luni. Slikanica o drugačnosti, pogumu in o tem, da je najbolje ostati svoboden.

Knjigo priporoča Anže P. , 2.b

TIMM, Uwe: Dirkalni pujs Rudi Rilec

dirkalni pujs rudiKaj se zgodi, ko na srečelovu zadeneš pujska in si doma v mestu, tvoj najemodajalec pa ne dovoli domačih živali, kaj šele prašiča? Se vdaš v usodo ali poskušaš to pametno in prelepo žival obdržati? Družina, v kjateri živijo trije otroci, mama in oče, se odloči za zadnje. Pred njimi je cel kup na videz nepremostljivih ovir, a premagajo vse. Rudi postane najhitrejši dirkalni pujs v njihovem okolišu, družina pa bogatejša za dragocene izkušnje.

(Vsebina povzeta po Bukli)

Knjigo priporoča Sara M., 5.b

KNUDSEN, Michelle : Lev v knjižnici

levLev, ki prikoraka v knjižnico, sploh ni moteč. Da le ne krši pravil. Ovoha knjižne predalčke in se v bralnem kotičku zlekne na blazine. Posluša pravljico. Briše prah s polic in otrokom pomaga doseči knjige. Ve, da ne sme rjoveti, in to je edino pravilo, ki ga ne sme prekršiti. Res za vsako ceno? Slikanica, ki se dotakne vprašanja togih knjižničnih pravil in včasih brezplodnega vztrajanja na njih, bo privabila otroke, saj se bodo zlahka identificirali z glavnim junakom.

(vsebina povzeta po Bukli)

Knjigo priporoča Eva R., 3.a

 

 

GREEN, John: Krive so zvezde

krive so zvezdeŠestnajstletna Hazel boleha za neozdravljivo obliko raka. Njen svet je poln bolnišnic, zaščitniških staršev in stalno novih oblik zdravljenja. Toda Hazel si ne želi, da bi bilo njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Hazel hoče vse, kar si želijo druga dekleta njene starosti, in ko v skupini za samopomoč spozna čudovitega fanta s podobno diagnozo kot ona, se ji želja izpolni. Čedni, pametni in zabavni Gus v Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, predvsem pa novo upanje.

Priljubljeni in večkrat nagrajeni ameriški avtor John Green (1977) si vztrajno pridobiva oboževalce po vsem svetu, roman Krive so zvezde pa se je povzpel tudi na večino lestvic najbolje prodajanih knjig.

(vsebina povzeta po Bukli)

Knjigo priporoča Lucija S., 9.a

 

WALLIAMS, David: Babica barabica

babica-barabicaBena starši vsak petek zvečer odpeljejo v varstvo k babici. Ampak Benova babica je TAKOOOOOOOOOOOO dolgočasna. Kar naprej bi rada igrala črko na črko, televizija ji ne dela, Bena pa pošilja spat ob NENORMALNO zgodnji uri. In povrhu še SMRDI po zelju. In na ves glas spušča vetrove! ŽIVA GROZA. Ampak veste kaj? Beno svoje babice v resnici sploh ne pozna. Pojma nima, kakšno skrivnost ima. In ko jo neki petkov večer po naključju odkrije, se znajde pred neverjetno pustolovščino … Priljubljeni britanski komik in pisatelj David Walliams je z Babico barabico osvojil sam vrh mednarodnih knjižnih lestvic, prevedli pa so jo že v več kot trideset jezikov. Z zabavnimi ilustracijami jo je popestril Tony Ross, ki je vdihnil podobo že Groznemu Gašperju.

(vsebina povzeta po Bukli)

Knjigo priporoča Maša D., 5.a

 

J.K.Rowling: Harry Potter.Polkrvni princ

Na šoli se je začelo novo šolsko leto. Harry je že v 6. letniku. Na šoli se začnejo nenavadne reči. Dumbledor okrepi nadzor. Se bodo stvari razčistile? Bo moral Harry k svojim zasovraženim bunkeljnom? To in še več boste izvedeli  v tem napetem detektivskem in zanimivem razpletu zgodbe. Priporočam, da berete knjige iz te zbirke po vrsti.

Knjigo priporoča Gregor Alič, 6.a


Michael Crichton: Strahovlada

V Parizu se zgodi umor fizika, ki dela v uglednem laboratoriju za mehaniko morskih valov. Odvetnik Peter Evans dela za milijonarja Georgea Mortona. Morton, ki je svoje veliko premoženje podedoval, financira različne okoljevarstvene organizacije kot je NSOV. Direktor NSOV je Nicholas Drake.

Ko na Islandiji Morton izve, da je 250.000 ameriških dolarjev izginilo neznano kam, se resno pogovori z Drakom. Drake mu pove, da naj bi ta denar nakazali na mednarodno zvezo za zaščito divjine, a do njih denar sploh ni prišel.

Za krinko okoljevarstvenih organizacij in mita globalnega segrevanja pa se skriva grozljiv teroristični načrt, ki bo ogrozil življenja mnogih.Kajti, le kdo je najemnik podmornice ter kupec raket in kavtacijskih generatorjev?

Medtem sta Evans in Mortonova lepa tajnica Sarah pogreznjena v delo, saj se pripravlja velika tožba proti Ameriški industriji.Evansa Morton napoti, da bi pregledal, kako napreduje tožba. Evans spozna Jennifer in posname tudi kratek filmček o globalnemu segrevanju. Opazi pa tudi, da se Morton obnaša nekoliko drugače kot ponavadi, saj je bolj napet in živčen.

Morton na podelitvi za častnega državljana NSOV, ki je on sam, reče, da NSOVU ne bo nakazal 10 milijonov ameriških dolarjev za tožbo. Še isti večer domnevno umre v prometni nesreči, njegov Ferarri pa je hudo poškodovan, saj naj bi se Morton pri zelo visoki hitrosti zaletel.

Peter Evans se skupaj s Sarah, Kennerjem, Sanjangom in Jennifer poda na mnoge zanimive in nevarne pustolovščine, ki vključujejo rakete za spremembe podnebja, Petrovo popolno ohromitev, ki se zgodi, ko NSOV spozna, da ni več na njihovi strani in ga kot tudi Mortonovo ženo in njegovega zasebnega detektiva ohromijo s posebno vrsto hobotnice, ukleščenost v ledeni razpoki…

Ko jih ujamejo uporniki v Zalivu Resolution, jih zaprejo in Jennifer in Sarah grozi množično posilstvo ter smrt, Kennerju, Petru ter Tedu pa gnusna smrt. Na koncu se rešijo vsi, z izjemo Teda, saj jih reši domnevno mrtvi George Morton. Nekateri kot na primer Sarah so vedeli, da ni mrtev in to je Evansa kasneje zelo jezilo.

Vsi se rešijo, a imajo na skrbi že naslednjo težavo. Ubežati morajo cunamiju, ki se je sprožil. Uspe se jim rešiti, celo Sanjangu, ki ga je cunami skoraj ujel.

Kavtacijski generatorji niso imeli vpliva in cunami je ostal na velikosti dveh metrov. Opozorilni signali na računalniku so obstali na oceni povprečno in za nekaj časa razveselili deskarje.

V obalo je udarilo le pet majhnih cunamijev, ki si skoraj ne zaslužijo tega »prestižnega« naziva.

Načrti, ki so vključevali hudournike, odlom ledenika ter cunamije, so bili plod naravovarstvenikov. Hoteli so, da bi ljudje verjeli, da se število ekstremnih pojavov veča, čeprav se v resnici ne. Pripadniki nasilnega društva okoljevarstvena osvobodilna fronta (OOF), so končno razkrinkani. Mreža različnih okoljevarstvenih fundacij, skladov, uradov in ustanov je pretrgana. Načrt za uničenje je spodletel. Mrežna vojna je končno končana.

Morton pa Sarah in Evansu reče, da bo ustanovil organizacijo, ki bo le opazovala naravo in je ne bo spreminjala.

 Knjigo priporoča Gal Grosek, 6.a


Pasqualar Alapont: Martin Pekel

Martin pekel  je knjiga, ki bi jo priporočila predvsem starejšim bralcem. Marta je povsem navadna študentka, ki živi v stanovanju s svojima najboljšima prijateljicama. Vendar pa je zelo žalostna, ker jo je zapustil fant, ker naj bi ga preveč “dušila”. Marta je zato nesamozavestna. A kmalu spozna šarmantnega Hectorja. Z njim se res počuti bolje, a kmalu spozna, da je ujeta v zlati kletki. Hector takrat pokaže svoj drugi obraz. Bo Marti uspelo zbežati? Preberi!

Knjigo priporoča  Aleksandra Krajnović, 8.a

David Belbin: Udarci – Nenadna smrt

Dean Sutherland je izbran v nogometno reprezentanco Nottingham Forest in je zato presrečen. Njegova sreča se malce ohladi, ko izve, da je njegova stanodajalka nepričakovano umrla. Kljub njeni starosti Dean sumi, da je bila oropana. Edino možno stanovanje si najde pri policistu Neilu Fosterju. Poleg žalosti ob izgubi, pa se prikažejo njegovi stari prijatelji, ki nad Deanovo novo kariero niso navdušeni. Poznajo namreč njegovo mračno preteklost in so mnenja, da jim Dean še nekaj dolguje in lahko to poplača le na en način. Dean sumi svoje bivše prijatelje, da so ukradli žogo, ki jo je Dean kupil svoji stanodajalki. Žogo kasneje najdejo, to pa je za policiste edini dokaz, da je bil rop. Kdo pa je ropar? Poleg Deana, pa se Neil Foster ukvarja tudi z avtocestno ekipo, ki pripravlja nov velik rop. Dean pa se bo moral odločiti, na čigavi strani stoji. Pri vsaki pa ga čaka kazen…

Knjigo priporoča Barbara Petrovčič, 7. b

David Belbin: Udarci – Dimna zavesa

Nekega večera dobijo policisti klic, nanj pa se najbolj odzove policistka Clare. Gori namreč njena nekdanja šola. Clare na prizorišču vidi osebo, ki pa je ne more identificirati, saj je pretemno. Skoraj zagori tudi okoliška knjižnica, vendar se tam znajde Clare, ki požar kar sama pogasi. Med požari pa časopisne hiše dobivajo pisma požigalca, ki se predstavlja kot Phoenix. Medtem so Neila premestili med kriminaliste, Clare si želi rešiti primer, Ben pa ne ve, ali naj zapusti policistko Ruthie ali lepo tajnico. Clare najde še eno sled: štampiljko, s katero se Phoenix »podpisuje«,  je dobil v bližnji trgovini. Kamere potrdijo, da je Phoenix štampiljko ukradel, vidi pa se tudi njegova postava. Clare sklepa, da je Phoenix ženska, vendar nima osumljenke… Bo Clare spravila Phoenixa za zapahe in dobila razloge za požig? Bo Clare dobila, kar si najbolj želi? Potrdilo o uspešnosti, namreč.

Knjigo priporoča Barbara Petrovčič, 7. b

Michael Lawrence: Nagec (zbirka Prigode Žverka Skoka)

Žverko v dar dobi nenavadno pero in kmalu začnejo njegova oblačila izginjati – celo v javnosti. Okoli njega so učitelji, prijatelji, sosedje in popolni neznanci, on pa nenadoma ostane brez enega samega kosa oblačil. Kaj se dogaja? Preden Žverko ugotovi, kaj povzroča to nenadno izginevanje, mora pretrpeti nekaj zelo nagih in neprijetnih presenečenj.

V isti zbirki so izšle še štiri knjige, ena izmed njih – Prigode Žverka Skokca, je bila nagrajena s Stockton Children”s Book of the Year Award.

Knjigo vam zelo priporočam, saj vas bo gotovo spravila v smeh.

Timi Muhič, 6.b

Splošno

Šolska knjižnica se vključuje v celotno vzgojno-izobraževalno delo z motivacijo za branje, izborom knjižnega gradiva in učenjem uporabe knjižnice. Navedene cilje uresničuje knjižničarka Zvonka Španger v sklopu ur knjižničnih informacijskih znanj, izvaja pa tudi naslednje aktivnosti: moja najljubša knjiga, knjižni cekar, knjižna čajanka, noč v knjižnici, izbor naj-bralcev, knjižničar za en dan, razstave v knjižnici, oktober – mesec šolskih knjižnic…

V šolski knjižnici se nahaja približno 11000 računalniško obdelanih enot knjižničnega gradiva za učence in učitelje. Naročeni smo na 40 naslovov revij in časopisov, od katerih je 10 naslovov namenjenih učencem. Te lahko učenci berejo v knjižnici.

V knjižnici imamo tudi „nabiralnik zaupanja“. Učenci, ki imajo v šoli kakršne koli težave (npr. nasilje sovrstnikov), imajo tako možnost, da napišejo, kaj se dogaja, ne da bi se izpostavljali.

 

 

1 4 5 6 7