Moja naj knjiga 2011

Tudi letos smo na šoli izbirali Mojo naj knjigo. Glasovali so posebej učenci od 1.-5. razreda in posebej starejši učenci. Naj knjigo smo razglasili ob kulturnem dnevu, ko smo ižrebali tudi dva nagrajenca. Knjižni nagradi sta prejela učenca Maks Božič in Karin Petrič.

Rezultati glasovanja:

1.- 5. RAZRED

1.Simon: Grozni Gašper

2.Pravljice o Frančku

3.Pečjak: Drejček in trije marsovčki

4.Blade: Lov na pošasti

5.Lindgren: Zgodbe o Emilu

6.-9. RAZRED

1.Mi, otroci s postaje ZOO

2.Zupan: Zgodbe o Hektorju

3.Cabot: Princeskin dnevnik

4.Novak: Lovci na petardarje

5.Barker: Blart

Knjižna čajanka za starše prvošolcev

Tudi letos smo starše naših prvošolčkov povabili na knjižno čajanko. V četrtek, 27.1.2011 je v šolski knjižnici zadišalo po čaju in  piškotih, ki so jih tudi tokrat z veseljem spekle učenke pri knjižničarskem krožku.  Knjižničarka je staršem predstavila nekaj otroških knjig, ki si po njenem mnenju zaslužijo posebno pozornost. Izbrala je knjige, ki so v preteklih letih prejele razne nagrade,  nekaj takih, ki so med otroki posebej priljubljene,  za tiste, ki so z mladinsko literaturo bolj na tekočem, pa je izbrala tudi nekaj knjižnih novosti.

Seznam predstavljenih knjig

Dramski krožek

V decembru je naš dramski krožek predstavil igrico z naslovom Izgubljena snežinka. Za to, da smo s svojim nastopom razveselili gledalce, so se trudili učenci 2. in 3. razredov. Nastopili so:

Anja Šerbec – prva snežinka

Vesna Zadnikar – Babica Zima

Luka Pečan – klovn

Matevž Kastelic – medo

Manca Dolinar – druga snežinka

Eva Potrebuješ – tretja snežinka

Nina Robar, Klemen Novak , Matjaž Kržič, Aljoša Nitić in Tim Šušteršič – otroci

Za scenografijo in kostume so poskrbele učenke 2. razredov: Nika Plevnik, Tajda Logar, Manca Marinko, Zarja Sušnik, Monika Čamernik, Kaja Grom, Zala Korenin in Lucija Šenk,

ki so ustvarjale pri krožku Ustvarjalne delavnice pod mentorstvom Barbare Burjak.

Plesno koreografijo je pripravila učenka 8. razreda  Aleksandra Krajnović,  predstavo je režirala Zvonka Španger, na novoletnem nastopu ji je bila v veliko pomoč učiteljica Manja Žugman Širnik.

Naš nastop na novoletnem sejmu si lahko pogledate na spodnji povezavi:

Obisk knjižnega sejma

OBISK KNJIŽNEGA SEJMA

V petek, 3.12.2010, smo se učenke knjižničarskega krožka s knjižničarko odpravile na knjižni sejem. Zjutraj smo se zbrale v knjižnici in se dogovorile, kako bo potekal dan, nato je sledila vožnja do Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer je potekal sejem. Po skupnem fotografiranju pred vhodom v stavbo, smo vstopile. S knjižničarko smo se dogovorile, kje in kdaj se dobimo in se najprej odpravile po stojnicah različnih založb. Ko si je vsaka kupila vsaj kakšno knjigo, smo se udeležile srečanja s pisateljem Dimom Zupanom. Navzoči smo mu lahko zastavili poljubna vprašanja o pisateljskem poklicu ali kakšni njegovi knjigi. Na koncu pa smo vsi dobili njegovo knjigo iz zbirke, ki govori o psu, po imenu Hektor. Knjige iz te zbirke so trenutno zelo priljubljene in jih učenci berejo za Cankarjevo priznanje. Za tem naj bi odšle na šolski knjigosled – predstavitev ponudbe založb, vendar smo izvedele, da ima isti čas predstavitev tudi pisateljica Janja Vidmar. Odločile smo se, da gremo rajši nasrečanje z njo. Bilo je zelo zanimivo, veliko udeležencem je podarila tudi knjigo, če so znali odgovoriti na njena nenavadna vprašanja o slovenskih književnikih. Čas je hitro minil. Žal smo se morale v šolo vrniti pred koncem nastopa Janje Vidmar, saj nas je že čakal prevoz. Domov smo se vrnile vsaka s svojim naročjem knjig.

Manca Koritnik, 6.a

Luksemburg

Letos na naši šoli raziskujemo državo Luksemburg.

Luksemburg je najmanjša država v EU.  Ima pol milijona prebivalcev.

Luksemburg leži med Belgijo, Nemčijo in Francijo.

Sodi med bogatejše Evropske države.

Je turistična dežela.

Uradno ime je Velika vojvodina Luksemburg.  Skupaj z Belgijo in Nizozemsko tvori Beneluks.

Je država z največ uradnimi jeziki:  nemščino, francoščino in luksemburškim  jezikom. Luksemburščina je podobna nemščini. Nemščina je za večino Luksemburžanov prvi tuji jezik in jezik medijev,  francoščina pa jezik uprave.

Radio Tele Luxembourg oddaja v francoščini, nemščini, nizozemščini in v luksemburškem jeziku.

Politična ureditev je  parlamentarna monarhija.  Tudi prestolnica države  je Luksemburg.

Himna: Ons Hémécht

»Naša domovina«

Kraljevska himna: De Wilhelmus

Gospodarstvo Luksemburga temelji na bančništvu, zavarovalništvu in jeklarni industriji, pomemben prispevek pa ustvarjata tudi kmetijstvo in pridelava vina.

Njihovo znano podjetje je Villeroy & Boch.

Najpogostejši priimek je Thill.

 

Mnoge luksemburške specialitete so značilne za gozdnate predele, denimo zajčja obara in ardenska šunka. Na jedilnem listu sta pogosti domača rečna postrv in ščuka. Luksemburg je znan tudi po izvrstnih belih vinih in, kot večina severnih držav, po pivu. Njihova posebnost so tudi preste.

 

 

Napisali: Aleksandra Krajnović, Barbara Petrovčič

vir: Lambert, N. : Evropejčki. Radovljica: Didakta, 2008.

Luksemburg so podrobneje raziskovali naši letošnji sedmošolci,  ki so pri geografiji predstavljali plakate,  na prireditvi Spoznavamo Luksemburg pa sta ga predstavila tudi Dragoslav in  Jan iz 9. razreda.

Monika, Klara in Manca iz 7. a razreda:  Seminarska naloga o Luksemburgu

Dragoslav in Jan iz 9.a razreda :Luksemburg predstavitev

OBISK MATJAŽA PIKALA OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE (4.6.2010)

Vsi učenci, ki so na naši šoli opravili bralno značko, so bili tudi letos nagrajeni z obiskom pisatelja. Tokrat nas je obiskal Matjaž Pikalo, ki ga učenci poznamo predvsem po njegovi humoristično napisani knjigi z naslovom Luža. Svoj nastop je začel tako, da se je oblekel v nogometaško majico naše države in zapel pesmico. Zapeli smo tudi slovensko in evropsko himno. Tako je dokazal, da zna tudi peti in ne samo pisati. Zraven je igral še na harmoniko. Odpel ni samo ene pesmi, ampak je skozi celoten nastop prepeval. Prebral nam je tudi odlomek iz knjige Luža, ki jo tako rekoč pozna vsa mladina.Proti koncu je podelil še nagrado za naj bralca/ko leta, ki jo je med starejšimi učenci dobila Barbara Petrovčič, med učenci od 1.-4. razreda pa je bil kot najbralec izbran Gal Grosek.

Nastop je bil zanimiv in splačalo se nam je prebrati 5 knjig in 3 pesmice, da smo se ga lahko udeležili. Matjaž Pikalo se je tudi poslovil s pesnijo in nam tako polepšal dan.

Anja Setničar, 8.a

UČBENIŠKI SKLAD 2010/2011

Seznam učbenikov 2010/2011

Učbeniški sklad učencem omogoča možnost izposoje učbenikov za redni pouk. Ministrstvo za šolstvo omogoča brezplačno izposojo učbenikov, starši morajo le oddati izpolnjene naročilnice. Učenci v mesecu maju prejmejo seznam učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin ter naročilnice za sklad. Izpolnjene naročilnice do dogovorjenega roka vrnejo razredniku, učbenike pa prejmejo junija ali prvi dan pouka v septembru. Ob koncu šolskega leta učenci nepoškodovane učbenike vrnejo v knjižnico.

Delovne zvezke in ostalo gradivo za pouk (učenci, ki ne koristijo učbeniškega sklada, tudi učbenike) lahko starši kupijo v katerikoli knjigarni, če želijo, pa lahko izpolnijo naročilnico knjigarne, ki jo ponuja šola. O izbiri knjigarne odloča svet staršev.

Vtisi učencev o projektu

Evropska vas je Evropa. Na Nizozemskem se radi vozijo s kolesi, tam raste veliko tulipanov. Tudi jaz sem naredila tulipan iz žice, ga ovila v povoj, zalila z mavcem in pobarvala. Ta tulipan ne diši in ga ni treba zalivati. Je zelo lep in je na razstavi.

Klaudija Sečnik, 1.r

Pri projektu sem sodelovala tako, da sem pri kiparstvu izdelovala amsterdamske hiše, pri pouku pa smo se naučili nizozemsko pesem Slovo. To smo dekleta iz 5.a in 5.b razreda zapele tudi na prireditvi. Všeč mi je bila razstava, še posebej sončnice, ki jih je naslikala učenka Anja Setničar, na predstavi pa mi je bila najbolj všeč pesem J’aime la vie. Pri projektu sem se naučila veliko novega o Nizozemski in Belgiji.

Nina Kljajič Rus, 5.r.

Všeč mi je bilo, ko smo pri delavnicah izdelovali model diamanta (Belgijsko mesto Antwerpen je namreč znano po diamantih). Naredil sem najbolj redkega in dragocenega. Pobarval sem ga v rdečo barvo.

Nejc Omahen, 3.r

Všeč mi je bilo izdelovanje tulipanov. Trgali smo papir in oblikovali rožo. Potrebovali smo trši papir in kolaž.

Blaž Juren, 3.r

Všeč so mi bili Smrkci in Male sive celice. Navijala sem za oranžne (Nizozemsko). Rada imam nogomet in košarko. Tudi Nizozemci so dobri nogometaši.

Zarja Sušnik, 1.r

Projekt Evropska vas mi je vsako leto bolj všeč. Morda tudi zato, ker sem to leto bolj sodelovala. Nastopala sem pri dramski igri Tintin in pela J’aime la vie. V Ljubljani sem predstavljala Belgijo na stojnici, zato sem bila oblečena v Smrketo. To je bilo za gledalce še bolj zanimivo. V Ljubljani je bilo zelo zanimivo in pestro. Bilo mi je zelo všeč.

Barbara Petrovčič, 7.r

Projekt Evropska vas mi je zelo všeč, ker sem se pri njem naučila kar nekaj stvari, npr. to, da Smrkci prihajajo iz Belgije, da je Nizozemska znana po sirih… Zelo rada sem ustvarjala mline na veter, ki smo jih naredili iz gline in lesa. Na prireditvi sem sodelovala z nizozemsko pesmico, ki sem jo zaigrala na flavto, sicer pa mi je bila zelo všeč belgijska evrovizijska pesem, ki so jo zapela tri dekleta ter predstava o Ani Frank.

Lucija Stopar, 4.a

Že med letom sem se s projektom srečal pri delu z nadarjenimi, ko smo iskali glasbo, podatke o obeh državah, ustvarjali spletno stran… Sodeloval sem tudi na prireditvi, ko sem bil eden izmed tekmovalcev pri kvizu Male sive celice, nastopal pa sem tudi pri predstavi Dnevnik Ane Frank. Zelo mi je bilo všeč, da sta nas obiskala oba veleposlanika.

V Ljubljani sem predstavljal nizozemsko stojnico ter nastopal na prireditvi. Projekt se mi zdi dober, saj tako spoznavamo druge države in se o njih veliko naučimo na nekoliko drugačen način.

Gašper Grom, 8.r.

Pri likovnem pouku sem ilustriral portrete Van Gogha, med delavnicami pa sem izbral dramatizacijo belgijskega stripa TinTin. O Belgiji in Nizozemski sem se veliko naučil tudi iz plakatov, ki so bili razstavljeni. Na predstavi pa so mi bili najbolj všeč Smrkci.

Jaka Oven, 6.b

O obeh državah sem se veliko naučil zlasti pri geografiji, kjer smo izdelovali plakate in jih predstavljali pred razredom. Pri likovnem snovanju sem ustvarjal hiške in tako spoznal nizozemsko in belgijsko arhitekturo, na delavnicah pa sem izbral pečenje piškotov Speculas. Veliko novega sem se naučil, ko sem si ogledal razstavo, na prireditvi pa mi je bila najbolj všeč predstava Dnevnik Ane Frank.

Tom Schwarzmann, 7.a

Vsak učenec je na nek način sodeloval pri projektu Evropska vas, tako tudi jaz. Pri likovnem snovanju sem slikala amsterdamske hiške, pri pevskem zboru sem se naučila nizozemsko himno, pomagala sem pri pisanju vabil ter izdelovanju Smrkca in Smrkete, pomagala sem pri ustvarjanju spletne strani, v Ljubljani pa sem predstavljala nizozemsko stojnico.

Od vsega mi je bilo najbolj všeč barvanje kolesa, urejanje razstave in sodelovanje pri Malih sivih celicah.

Polona Suhadolc, 8.r.

Pri geografiji smo predstavljali plakate o Belgiji in Nizozemski in tako obe državi spoznali s tega področja. Na prireditvi sem sodelovala v ekipi Malih sivih celic, v predstavi Smrkci, pri pevskem zboru, skupaj z Barbaro in Tino pa smo zapele še belgijsko pesem J’aime la vie..

V Ljubljani sem nastopala na prireditvi ter bila na belgijski stojnici, kjer smo obiskovalcem predstavljali značilnosti Belgije. Delili smo tudi zastave in Smrkce na palici. Za to so obiskovalci morali pravilno odgovoriti na vprašanje. Ogledala sem si tudi predstavitve drugih držav, od katerih mi je bila najbolj všeč Švedska.

Mislim, da je projekt Evropska vas odličen, zabaven in zanimiv način spoznavanja Evropskih držav.

Aleksandra Krajnović. 7.r.

Predstavitev v Ljubljani

Projekt Evropska vas nas, učence spodbuja, da spoznamo države članice EU, njihove običaje, zastave, grbe in način življenja ljudi. Naša šola se je letos že drugič udeležila tega projekta in ga tudi uspešno zaključila. Nizozemsko in Belgijo, državi, ki smo ju letos predstavljali, smo spoznavali medtem, ko smo ustvarjali plakate in razne izdelke. S temi izdelki pa smo se 7. maja 2010 odpravili tudi v Ljubljano na Hribarjevo nabrežje. Tam je vsaka šola okrasila dve stojnici v slogu ˝svoje˝ države ter dve državi EU predstavila s točkami na skupni prireditvi.

Mi smo v Ljubljano prispeli ob 8.30. Potem, ko smo iz kombija prinesli vse izdelke, smo začeli z okraševanjem stojnice in s svojim končnim izdelkom smo bili zelo zadovoljni. Vmes nas je tudi zmotil dež, zato smo se vsi hitro poskrili pod streho.

Na Nizozemski stojnici so se bohotili mlini na veter, nizozemske hiške, tulipani ter slaven nizozemski sir in speculas piškoti, ki smo jih ponujali tudi obiskovalcem. Pred stojnico pa je stalo lepo kolo, ki smo ga pobarvali v barve nizozemske zastave in okrasili s papirnatimi tulipani. Plakate smo lepo razvrstili okoli stojnice, da si je vsak lahko prebral, kar je bilo napisano.

Belgijski stojnici pa so kraljevali Smrkci. Smrketa je skrbno čuvala belgijske piškote, Smrkec pa se je skrival med hiškami. Tudi tu so stale znamenite belgijske hiše in se kazale v svoji veličini, razstavili pa smo tudi model kristala diamanta, saj je belgijsko mesto Antwerpen znano po diamantih. Na vse tiste pa, ki so želeli preizkusiti svoje znanje o Belgiji, je čakalo majhno presenečenje – Smrkec.

Medtem, ko smo bili učenci polno zaposleni, nas je prišel pogledat celo nizozemski veleposlanik. Najprej je po zvočniku vsem zaželel lep dan in pohvalil naše delo, potem pa si je šel ogledat stojnico, ki je predstavljala njegovo državo. Tam je v dar prejel tulipan. Na Belgijski stojnici pa tudi ni pozabil vzeti Smrkca. Za oboje pa je moral pravilno odgovoriti na vprašanje.

Kasneje so se nam pridružili še učenci, ki so nastopali na skupni prireditvi. Belgijo smo predstavili z evrovizijsko pesmijo J’aime la vie ter plesom Smrkcev, Nizozemsko pa z gledališko igro Dnevnik Ane Frank.Dan smo zaključili ob treh popoldne. Vsi smo bili zadovoljni, da je vse potekalo tako, kot smo si želeli. In upamo, da bomo pri projektu sodelovali tudi naslednje leto.

Nina Kostrevc, 8.a

1 2 3 4 5