Kako smo raziskovali Luksemburg?

Letošnji projekt Evropska vas je za nas predstavljal kar nekoliko večji izziv, saj nas je čakalo raziskovanje zelo majhne države. Zlasti pri pripravi programa za prireditev smo imeli nekoliko bolj zahtevno nalogo kot prejšnja leta. Pa vendar smo, tako kot vsako leto znova, ugotovili, da je država, ki nam je bila dodeljena, lepa in zanimiva.

Z Luksemburgom smo se ukvarjali že med šolskim letom. Učenci prvih, četrtih in petih razredov so ustvarjali keramične ptičke. Na velikonočno nedeljo namreč v Luksemburgu in Nospeltu organizirajo velik domač festival z imenom Emaischen. Takrat si zaljubljenci podarjajo majhne piskajoče keramične ptičke, narejene iz pečene gline, kot simbol ljubezni in plodnosti.

Drugošolci so se preizkusili v izdelovanju krožnikov in skodelic po modelu znanega luksemburškega podjetja Villeroy & Bosch, risali so zastavo, grb in narodno nošo, pri krožku ustvarjalne delavnice pa so v luksemburško zastavo pobarvali tudi keglje.

Zastave so na takšen in drugačen način ustvarjali tudi učenci tretjih razredov ter v oddelkih podaljšanega bivanja. Tudi nekateri starejši učenci so že med letom spoznavali Luksemburg. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so se izkazali umetniško nadarjeni učenci, ki so ustvarili prave mojstrovine – vedute mesta Luksemburg. Sedmošolci so se Luksemburgu podrobneje posvetili pri geografiji, kjer so predstavljali plakate, spoznali pa so ga tudi devetošolci pri izbirnem predmetu retorika.

Posebno pozornost smo tej državi namenili 15. aprila, ko je bil cel dan namenjen projektu Evropska vas. Pripravili smo prireditev, učenci pa so se udeležili tudi različnih delavnic. Prvošolčki so delali preste iz slanega testa in ptičke iz papirja, drugošolčki so se udeležili plesne delavnice ob luksemburški pesmici, ustvarjali pa so tudi priponke z luksemburškim grbom in zastavo ter Luksemburg spoznali preko knjige Evropejčki. Tretješolci so izdelovali puzzle in plakate, četrti razred se je posvetil izdelovanju keramičnih ptičkov in gradu, petošolci pa so brali slikanico luksemburškega avtorja Guya Helmingerja, izdelovali grad in plakate o Luksemburgu.

Učenci od 6. do 9. razreda so imeli možnost izbire med različnimi delavnicami, tako da si je vsak izbral dve. Izbirali so med kuhanjem (tipična luksemburška jed so preste), učenjem nemščine, ki je eden izmed luksemburških uradnih jezikov, dramatizirali so eno izmed luksemburških legend, izdelovali puzzle z znamenitostmi Luksemburga, intarzijo grba, udeležili so se lahko športne delavnice, izdelovali  mini vodnike o Luksemburgu in se preko posnetkov seznanili s tipičnimi značilnostmi te države, spoznali luksemburškega slikarja in ustvarjali po njegovih delih, pisali razna literarna besedila in ustvarjali kazalke ter izdelovali spletno anketo in powerpoint predstavitev.

Učencem smo poglavitne značilnosti Luksemburga predstavili tudi preko prireditve Spoznavamo Luksemburg. Celotna prireditev je bila zasnovana kot oddaja radia Luksemburg, ki je bil, mimogrede, prva komercialna radijska postaja v Evropi. Iz  stuidia (ki sta ga pripravili učiteljici Barbara Burjak in Antonija Bozovičar) sta se oglašala novinarja Matic Gabor in Nina Kostrevc, poročevalka s terena (Osnovne šole Dobrova) pa je bila Tjaša Tavčar.

Učenci so pod mentorstvom Jelice Mišić predstavili nekaj glasbenih točk, učiteljica Maša Leskovar je poskrbela za plesno točko učenk tretjega razreda, pod mentorstvom Mirjam Sečnik je dramski krožek uprizoril dve luksemburški legendi, Aleksandra Krajnović in Tadej Krek Zonta sta pod mentorstvom Zvonke Španger v angleščini predstavila pesem Time, ki jo je napisal luksemburški avtor Rene Kartheiser. Luksemburg smo spoznali tudi preko powerpoint predstavitve, ki sta jo pod mentorstvom Kristine Gruden Reya pripravila učenca Dragoslav Despot in Jan Rems. Za vezni tekst, glasbo in posnetke, ki jih je predvajal radio Luksemburg je poskrbela Zvonka Španger z „radijsko“ ekipo. Najbolj zabavno je bilo snemanje reklame za znano podjetje Villeroy & Bosch, ki so jo učenci sestavili in posneli sami. Seveda pa predstava ne bi tekla tako kot je, brez tonskih mojstrov Jonzija, Tomzija in Perota.

Prireditev smo ponovili kar trikrat: najprej učencem od 1. do 5. razreda, nato starejšim učencem, popoldne pa še staršem. Zelo smo bili veseli, ker nas je na prireditvi obiskal častni konzul velikega kraljestva Luksemburg, g. Jože Gašper Filiplič. Nad predstavitvijo Luksemburga je bil vidno zadovoljen, naše učence pa je spodbudil z besedami, da lahko vsak postane, kar si v življenju želi, če se za to le zares potrudi. Morda pa je katerega od učencev navdušil, da bi šel po njegovi poti.